Vsebina članka
Nitrati • nitriti • prehrana • NO • predelano meso

Nitrati v prehrani – zakaj so v zelenjavi koristni, v predelanem mesu pa bolj problematični

Beseda nitrat pri mnogih ljudeh sproži nelagodje, vendar nitrati sami po sebi niso vedno nekaj slabega. V zelenjavi so pogosto del koristnega prehranskega paketa, saj lahko v telesu prispevajo k tvorbi dušikovega oksida (NO), pomembne signalne molekule za žile, pretok krvi in oskrbo tkiv s kisikom.

Težava nastane predvsem pri predelanem mesu, kot so hrenovke, salame, klobase, šunka, slanina in podobne mesnine. Tam nitrati oziroma nitriti niso prisotni sami, temveč skupaj z dejavniki, ki lahko povečajo možnost nastanka manj ugodnih spojin.

Zato ni dovolj reči, da so nitrati dobri ali slabi. Ključno je vprašanje, iz katere hrane pridejo, v kakšnem prehranskem okolju jih zaužijemo in v katero smer se v telesu presnovijo.

Problem niso nitrati kot ena sama snov, ampak celoten prehranski kontekst. Nitrati iz rukole ali rdeče pese niso ista zgodba kot nitrati oziroma nitriti v hrenovkah, salamah in drugih predelanih mesninah.
NO dušikov oksid pomaga širiti žile in podpira dober pretok krvi.
Zelenjava rastlinski nitrati pridejo skupaj z antioksidanti in zaščitnimi fitohranili.
Predelano meso glavni problem niso sveži kosi mesa, temveč industrijsko procesirane mesnine.
Vir je pomemben isto ime snovi še ne pomeni istega učinka v telesu.
Naprava Zapper-Pro Več informacij o napravi, uporabi in možnostih frekvenčne podpore. Knjiga Slovenska izdaja ETDFL Celotno frekvenčno listo ETDFL v PDF obliki lahko dobite brezplačno. Priročnik Praktična uporaba Protokoli, usmeritve in razlaga za vsakodnevno uporabo frekvenc.
Osnova

Nitrati niso vedno problem

Rastlinski nitrati so pogosto koristen del prehrane in niso enaki kot mesninski dodatki.

Kontekst

Pomembno je prehransko okolje

Ni bistveno le ime snovi, temveč celoten paket: hrana, antioksidanti, predelava in priprava.

Mesnine

Problem so predvsem mesnine

Hrenovke, salame, klobase in podobni izdelki niso isto kot sveže, nepredelano meso.

Podpora

Podpora žilam in obtoku

Smiselno je podpreti žile, krvni obtok, srce, možgane in celično energijo.

Kaj so nitrati in zakaj niso vedno nekaj slabega?

Nitrati so naravno prisotne spojine, ki jih najdemo v vodi, zemlji in številnih živilih. Posebej bogata z nitrati je listnata in korenasta zelenjava, na primer rukola, rdeča pesa, blitva, solata, bazilika in druga zelena živila.

Sami po sebi nitrati niso nujno škodljivi. V telesu lahko v določenih pogojih sodelujejo pri tvorbi dušikovega oksida (NO), ki je pomemben za delovanje žil, pretok krvi in dovod kisika tkivom. Zato je napačno, da vse nitrate avtomatsko obravnavamo kot nekaj slabega.

Beseda nitrat še ne pove vsega. Pomembno je, iz katere hrane pride in v kaj se v telesu pretvori.

Nitrati, nitriti in nitrozamini

Da ne pride do zmede, je dobro ločiti tri podobne izraze:

  • nitrati – začetna oblika, prisotna v številnih živilih, posebej v zelenjavi,
  • nitriti – vmesna oblika, ki lahko nastane iz nitratov,
  • nitrozamini oziroma N-nitroso spojine – manj ugodne spojine, ki lahko v določenih pogojih nastanejo iz nitritov.

Problem torej ni le v tem, da neka hrana vsebuje nitrate ali nitrite, ampak predvsem v tem, v katero smer gre nadaljnja kemijska pot.

Zakaj so nitrati iz zelenjave drugačni kot nitrati oziroma nitriti iz mesnin?

Glavna razlika je v prehranskem okolju. Zelenjava ne vsebuje samo nitratov, temveč tudi številne zaščitne snovi, kot so vitamin C, polifenoli in drugi antioksidanti. Ti pomagajo usmerjati presnovo v smer, ki je za telo ugodnejša.

Pri predelanem mesu pa nitrati oziroma nitriti niso prisotni v takem zaščitnem okviru. Poleg njih so prisotni še beljakovine, hem železo, tehnološki dodatki in postopki predelave, ki lahko povečajo možnost nastanka manj ugodnih spojin.

Rastlinski vir

Nitrati + zaščitne snovi

  • nitrati + antioksidanti
  • pogosto več vitamina C in polifenolov
  • manj tehnološke predelave
  • pogosteje ugodna pretvorba proti NO
Predelane mesnine

Nitriti + mesni kontekst

  • nitriti ali nitrati + mesne beljakovine
  • prisotno hem železo
  • pogosto dimljenje, soljenje, curing
  • večja verjetnost manj ugodnih reakcij
Isto ime snovi še ne pomeni istega učinka. Rukola in hrenovka nista ista zgodba, čeprav lahko obe vsebujeta nitrate oziroma spojine iz istega presnovnega kroga.

Zakaj ni pošteno reči samo »meso je slabo«?

Tu je pomembno poudariti, da težava ni meso kot tako, ampak predvsem predelano meso. Svež piščanec, sveža govedina, teletina ali kos doma pripravljene svinjine so povsem druga kategorija kot industrijska salama, hrenovka ali hot dog izdelek.

Če tega ne ločimo, članek hitro izpade ideološki. Veliko bolj uravnoteženo je reči: rastlinski nitrati so običajno koristni, predelane mesnine pa so slabša izbira.

Dušikov oksid (NO) – zakaj je pomemben za žile, srce in možgane?

Dušikov oksid oziroma NO je pomembna signalna molekula, ki pomaga uravnavati žilni tonus. Poenostavljeno povedano: pomaga, da se žile lažje sprostijo in razširijo, zato kri lažje teče, tkiva pa so bolje oskrbljena s kisikom in hranili.

Zaradi tega je NO pomemben za:

  • normalen pretok krvi,
  • podporo srcu in ožilju,
  • dovod kisika v možgane,
  • učinkovitejšo telesno zmogljivost,
  • podporo delovanju endotelija, torej notranje žilne stene.
Kadar telo učinkovito tvori dovolj NO, so razmere za pretok krvi in oskrbo tkiv praviloma boljše.

Katera živila so bogata z nitrati?

Med najbolj znane rastlinske vire nitratov spadajo:

  • rukola,
  • rdeča pesa,
  • blitva,
  • zelene solate,
  • bazilika,
  • koriander,
  • druga listnata zelenjava.

To ne pomeni, da moramo iskati »čudežna živila«, temveč da je redno uživanje kakovostne zelenjave ena od smiselnih poti za podporo telesu.

Ali samo hrana zadošča?

Ne nujno. Na tvorbo in razpoložljivost NO vplivajo tudi drugi dejavniki, med njimi gibanje, pretok krvi, presnovno stanje, staranje, stres in splošen življenjski slog. Prav zato je najbolj smiseln celosten pristop, ne pa iskanje ene same »čarobne« snovi.

Zakaj so predelane mesnine bolj problematične?

Predelano meso vključuje izdelke, kot so hrenovke, salame, klobase, šunka, slanina, hot dog izdelki, pastrami, pepperoni in podobne mesnine. Takšni izdelki so običajno tehnološko obdelani, soljeni, dimljeni, sušeni ali kemično stabilizirani z dodatki.

Pri njih nitrati oziroma nitriti niso prisotni sami, ampak v kombinaciji z drugimi dejavniki, zaradi katerih se povečajo možnosti za nastanek manj ugodnih spojin. Zato številni strokovni pregledi predelane mesnine uvrščajo med živila, ki jih je smiselno omejevat.

Glavno sporočilo ni panika, ampak razumno razlikovanje. Občasna uporaba ni isto kot redno vsakodnevno uživanje procesiranih mesnin.

Kje je težava?

  • dodani nitriti oziroma nitrati,
  • mesne beljakovine in hem železo,
  • dimljenje, curing in druge oblike predelave,
  • pogosto močno segrevanje ali pečenje.

Prav ta kombinacija je razlog, da je prehranska kategorija predelanega mesa bistveno drugačna od kategorije svežega, nepredelanega mesa.

Ali je težava tudi v segrevanju?

Segrevanje in pečenje lahko dodatno povečata možnost nastanka manj ugodnih spojin. Zato ni vseeno, ali nekdo občasno poje kos kuhane šunke, ali pa redno uživa močno pečene, dimljene in industrijsko procesirane mesnine.

Problem niso sveži kosi mesa, ampak predvsem kombinacija dodatkov, predelave in pogostega uživanja mesnin.

Katero meso je razumno vključevati v prehrano?

Da članek ne izpade kot anti-meso propaganda, je zelo pomembno jasno povedati: meso samo po sebi ni isto kot predelana mesnina.

Med razumnejše izbire običajno sodijo:

  • sveža govedina,
  • sveža teletina,
  • svež piščanec,
  • puran,
  • sveža svinjina,
  • jagnjetina,
  • divjačina,
  • doma pripravljeno, manj predelano meso.

Takšna živila praviloma nimajo istega nabora tehnoloških dodatkov kot industrijske mesnine. To še ne pomeni, da jih moramo jesti neomejeno, pomeni pa, da jih ni pošteno enačiti s hrenovkami, salamami in podobnimi izdelki.

Vrsta živila Primeri Kako gledati nanj
Sveže, nepredelano meso piščanec, govedina, teletina, puran, svinjina, jagnjetina prehransko povsem druga kategorija kot industrijske mesnine
Doma pripravljeno manj predelano meso dušeno meso, pečen kos mesa, jušna govedina običajno precej bolj smiselna izbira kot procesirane mesnine
Predelane mesnine hrenovke, salame, klobase, slanina, hot dog, šunka iz industrijske predelave smiselno jih je omejevati

Kaj pa domače suho meso, pršut in panceta?

Takšni izdelki so lahko boljši od industrijskega junk izdelka, vendar še vedno ne sodijo v isto kategorijo kot sveže meso. Soljenje, sušenje, dimljenje in drugi postopki pomenijo, da gre še vedno za obliko predelave. Zato jih je bolj pošteno obravnavati kot živila za zmerno uporabo, ne pa kot nekaj, kar je povsem enako svežemu mesu.

Če želite biti uravnoteženi, potem ne razmišljajte po osi »meso ali ne-meso«, ampak po osi sveže in preprosto pripravljeno proti industrijsko predelano.

Kaj iskati na deklaraciji?

Pri predelanih mesninah je smiselno pogledati seznam sestavin. Proizvajalci lahko uporabljajo različna poimenovanja, zato se ne zanašajte samo na eno besedo.

Pozorni bodite predvsem na izraze:

  • nitrit / nitrite,
  • nitrat / nitrate,
  • natrijev nitrit / sodium nitrite,
  • natrijev nitrat / sodium nitrate,
  • kalijev nitrit / potassium nitrite,
  • kalijev nitrat / potassium nitrate.
Če na izdelku vidite izraze kot so nitrite, nitrate, sodium nitrite, sodium nitrate, potassium nitrite ali potassium nitrate, je to znak, da gre za tehnološko obdelan mesni izdelek, kjer je smiselna večja previdnost.

Kaj pa izdelki z napisom »brez dodanih nitratov«?

Tu je dobro biti pozoren. Nekateri izdelki sicer oglašujejo, da nimajo »dodanih nitratov ali nitritov«, vendar za curing uporabljajo druge naravne vire teh spojin, na primer določene rastlinske ekstrakte. To pomeni, da marketinški napis sam po sebi še ne pove vsega.

Kratek praktični pregled pri nakupu
  • manj sestavin je običajno boljše,
  • manj tehnoloških dodatkov je običajno bolje,
  • sveže meso je praviloma boljša izbira kot mesnina,
  • industrijsko procesirane izdelke je smiselno omejevati,
  • prednost dajte preprosti hrani, ki jo prepoznate že po imenu.

Kako pristopiti praktično in brez pretiravanja?

Glavni cilj ni strah pred eno samo snovjo, ampak bolj smiseln prehranski vzorec. To v praksi običajno pomeni:

  • več zelenjave, posebej listnate in korenaste,
  • manj hrenovk, salam, klobas in drugih industrijskih mesnin,
  • več svežega, manj predelanega mesa,
  • manj močno pečenih, dimljenih in tehnološko obdelanih izdelkov,
  • več pozornosti pri deklaracijah,
  • več gibanja in splošne podpore krvnemu obtoku.
Ni treba iti v skrajnosti. Smiselno je predvsem to, da se predelane mesnine ne uporabljajo kot vsakodnevna osnova prehrane.

Najpomembnejša logika v 5 korakih

  1. Rastlinski nitrati so praviloma del koristnega prehranskega paketa.
  2. V telesu lahko podpirajo tvorbo dušikovega oksida.
  3. Predelane mesnine imajo povsem drugačen prehranski kontekst.
  4. Sveže, nepredelano meso ni isto kot procesirana salama ali hrenovka.
  5. Boljša izbira je prehrana z več zelenjave in manj industrijsko predelanih izdelkov.

Preprosta primerjava iz vsakdanjega življenja

Ni isto, ali nekdo poje:

  • rukolo in pečen kos piščanca,
  • ali pa hot dog, salamo in industrijsko slanino.

Ni isto, ali je na krožniku:

  • svež zrezek in solata,
  • ali pa vsakodnevni procesirani mesni izdelki iz embalaže.

Frekvenčna terapija kot podporni pristop

Če o temi razmišljamo širše, ne govorimo le o hrani, ampak tudi o področjih, ki sodelujejo pri pretoku krvi, oskrbi tkiv s kisikom, žilnem tonusu, srčni funkciji in celični energiji. Prav zato je smiselno razmišljati tudi o podpori teh sistemov.

Poleg bolj urejene prehrane, več zelenjave in manj procesiranih mesnin lahko s frekvenčno terapijo podprete področja, ki sodelujejo pri žilni funkciji, krvnem obtoku, možganski prekrvavitvi in splošni vitalnosti organizma.

Frekvenčna podpora z Zapperjem-Pro

Vir frekvenc: spodnje frekvence so povzete po frekvenčni zbirki ETDFL.com, 2023–2025. Slovensko izdajo ETDFL v PDF obliki lahko brezplačno dobite prek povezave spodaj.
Naprava Zapper-Pro Osnovna naprava za uporabo frekvenčnih programov in podpornih protokolov. Vir frekvenc ETDFL slovenska izdaja Brezplačna PDF izdaja frekvenčne liste v slovenskem jeziku. Uporaba Zapper priročnik Praktične usmeritve za uporabo Zapperja-Pro, F-Gena, Tor-Gena in frekvenc.

Krvne žile

Podpora žilni steni in splošnemu pretoku krvi.

70 Hz, 220 Hz, 730 Hz, 75.250 Hz, 117.220 Hz, 237.020 Hz, 451.900 Hz, 561.510 Hz, 698.100 Hz, 812.770 Hz

Srce

Podporno področje pri razmišljanju o obtoku in oskrbi telesa s krvjo.

80 Hz, 500 Hz, 787 Hz, 7.500 Hz, 95.000 Hz, 317.830 Hz, 452.470 Hz, 566.010 Hz, 696.300 Hz, 829.210 Hz

Možgani

Pomembni zaradi porabe kisika, prekrvavitve in celične aktivnosti.

60 Hz, 100 Hz, 500 Hz, 2.500 Hz, 75.000 Hz, 141.270 Hz, 245.000 Hz, 396.120 Hz, 671.000 Hz, 911.500 Hz

Endotelij in mikrocirkulacija

Širši podporni pogled na notranjo žilno površino in lokalni pretok.

40 Hz, 120 Hz, 460 Hz, 820 Hz, 12.500 Hz, 86.300 Hz, 168.420 Hz, 325.000 Hz, 577.500 Hz, 744.800 Hz

Jetra

Pomemben del splošne presnovne in razstrupljevalne podpore organizmu.

200 Hz, 220 Hz, 680 Hz, 2.450 Hz, 3.000 Hz, 7.500 Hz, 96.500 Hz, 326.160 Hz, 505.510 Hz, 632.010 Hz

Mitohondriji oziroma celična energija

Podporno področje za energijo celic in splošno vitalnost.

40 Hz, 250 Hz, 460 Hz, 520 Hz, 780 Hz, 900 Hz, 42.500 Hz, 87.500 Hz, 132.410 Hz, 376.290 Hz

Praktičen pristop

Pri tej temi je smiselno razmišljati predvsem o podpori: žil, srca, možganov, jeter in mitohondrijev. To je logično, ker ravno ta področja sodelujejo pri dobrem obtoku, oskrbi tkiv in splošnem celičnem delovanju.

Če želimo telesu pomagati ustvariti boljše pogoje, je smiselno istočasno delovati na prehrano, gibanje, pretok krvi in celično energijo.

Kot smiseln podporni začetni pristop je priporočljiv naslednji protokol: Začetni protokol z Zapperjem-Pro .

ETDFL terapije in enofrekvenčne terapije

Poleg terapij po ETDFL so priporočljive tudi enofrekvenčne terapije, ki omogočajo dodatno podporo posameznim področjem. Najdete jih tukaj: Enofrekvenčne terapije .

Pri enofrekvenčnih terapijah je priporočljiva tudi uporaba F-Gena in Tor-Gena v kombinaciji z Zapperjem-Pro, saj lahko na ta način izvajate tretmaje tudi več ur ali preko cele noči.
V primeru zdravstvenih težav, simptomov ali odstopanj v laboratorijskih izvidih se vedno posvetujte z zdravnikom ali drugim ustrezno usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom. Frekvenčna terapija je podporni pristop in ni namenjena postavljanju diagnoze, zdravljenju ali nadomeščanju medicinske obravnave.

Vir