POZDRAVLJENI & DOBRODOŠLI

V današnjem času so tudi največji skeptiki jasno spoznali, da v človeškem telesu nenehno potekajo elektrokemični procesi. Ljudje smo neprimerni kot »baterije« za sisteme umetne inteligence zaradi nizkega izkoristka, a elektrike, ki jo proizvajajo naša tkiva, je več kot dovolj za potrebe delovanja telesa.

Vsaka bolezen se med drugim izraža z okvarami v našem notranjem "električnem omrežju". Na delovanje kateregakoli elektronskega sistema lahko vplivamo od zunaj z usmerjenim elektromagnetnim signalom. Enako je z našim s telesom: pravilno izbran električni tok s pravilno frekvenco ali nizom frekvenc lahko okvarjeni sistem povrne v normalno stanje. Na tem principu temelji delovanje fizioterapevtskega postopka, kot je elektroterapija.

Pravzaprav je "elektroterapija" splošen koncept, je cela skupina različnih metod. Skupna jim je uporaba električnega toka v terapevtske, profilaktične in rehabilitacijske namene. Razlikujejo se po parametrih, kot so vrsta električnega toka (enosmerni ali izmenični), njegova jakost, napetost, frekvenca ... Na splošno je elektroterapija eno največjih področij sodobne fizioterapije. Metode se nenehno izboljšujejo z razvojem tehnologije in vedno več izkušnjami v klinični uporabi.

Na splošno vse metode elektroterapije izboljšujejo centralni in periferni krvni obtok, trofizem tkiv, metabolizem, delujejo protibolečinsko in protivnetno. Tokovi različnih jakosti, napetosti in frekvence različno vplivajo na tkiva človeškega telesa, veliko pa je odvisno tudi od tega kakšen aparat uporabljate. Gre za natančnost aparata, možnost nastavitev, njegovo moč. Veliko je odvisno tudi od tega, kako globoko lahko frekvenca prodre pod kožo.

Različne vrste elektroterapije se uporabljajo za različne težave, simptome, vzroke, lažja ali težja bolezenska stanja. Elektroterapija v vsakem primeru povzroča izboljšanje perifernega krvnega obtoka, spodbuja obnovo poškodovanih živcev in tkiv.

Elektroterapija se uporablja za terapije pri naslednjih boleznih:

  • bolezni in poškodbe perifernega živčnega sistema;
  • motnje hrbtenične in možganske cirkulacije;
  • bolezni mišično-skeletnega sistema;
  • vegetativna distonija;
  • kronični vnetni procesi;
  • bolezni prebavnega sistema;
  • hipotenzija, hipertenzija, angina pektoris, ateroskleroza v začetni fazi;
  • rane;
  • v kozmetologiji se uporablja za odpravljanje plitvih gub - postopek pozitivno vpliva na suho kožo obraza, jo naredi gladko in elastično.

Postopek elektroterapije je za bolnika včasih neprijeten zaradi rahlega pekočega občutka, kar pa večinoma izzveni v tednu ali dveh v primeru vsakodnevne terapije ali kasneje v primeru manj pogostih terapij.

V primeru, da je oblika in frekvenca električnega toka blizu značilnostim signalov, ki prihajajo iz perifernega živčnega sistema v osrednjiega, med postopkom pride do blokade bolečine v žarišču vnetja.

Zato se elektroterapije uporablja tudi v naslednjih primerih:

  • sindrom akutne bolečine pri osteohondrozi hrbtenice;
  • nevralgija;
  • postherpetična bolečina;
  • fantomske bolečine;
  • nevropatija obraznega živca;
  • deformirajoča artroza sklepov, artritis;
  • psoriaza.

V primeru uporabe dveh različnih frekvenc istočasno frekvence zlahka prehajajo globoko v tkiva, ne da bi spremenile svojo intenzivnost, pri tem pa ne povzročajo opaznega draženja kožnih receptorjev. Postopek med drugim pomaga odpraviti edeme in zmanjšati vnetje – t.j. ne samo zmanjša bolečino, ampak odpravi njen vzrok.

Uporablja se za zdravljenje naslednjih stanj:

  • hipertenzija (stopnje I-II);
  • ateroskleroza žil spodnjih okončin;
  • otekanje spodnjih okončin;
  • motnje metabolizma maščob;
  • bolezni perifernega živčnega sistema (nevralgija, nevritis, pleksitis);
  • degenerativno-distrofične bolezni sklepov in hrbtenice (osteohondroza, revmatoidni artritis, artroza, osteoartritis);
  • bolezni gastrointestinalnega trakta;
  • vnetne bolezni in disfunkcije ženskih spolnih organov;
  • atonija prostate in mehurja, kronični prostatitis, impotenca;
  • urolitiaza bolezen.

Pri uporabi dveh različnih tokov enake amplitude, vendar različnih frekvenc, v tkivih, kjer se ti tokovi srečajo, pride do njihove interference. Na ta način pride do motenj v žarišču bolezni. Človek dogajanje lahko občuti kot vibracijo. Kontrakcije mišičnih vlaken ("utripi") prispevajo tudi k povečanju perifernega krvnega obtoka, kar povzroči pospešitev metabolizma.

Uporaba:

  • nevrološke bolezni (osteohondroza, nevritis, nevralgija, vibracijska bolezen, kavzalgija, fantomska bolečina, polinevropatija);
  • posledice travmatske poškodbe možganov;
  • vnetne bolezni majhne medenice;
  • disfunkcija ženskih spolnih organov;
  • degenerativno-distrofične bolezni sklepov in hrbtenice, poškodbe in bolezni mišično-skeletnega sistema (artroza, artritis, epikondilitis, miozitis, spondiloza);
  • bolezni srca in ožilja (vegetativno-vaskularna distonija, hipertenzija stopnje I-II, ateroskleroza, krčne žile, posledice tromboflebitisa);
  • bolezni trebušnih organov;
  • bolezni prebavnega trakta (atonija želodca, gastritis, peptični ulkus, žolčna diskinezija);
  • kožne bolezni (akne, nevrodermatitis, herpes zoster);
  • bolezni ledvic (kronični pielonefritis, cistitis).

S frekvenčnimi terapijami dosežemo tudi, da je učinek zdravila, ki nam ga je predpisal naš zdravnik učinkovitejši in dolgotrajnejši. Frekvence se uporabljajo tudi v kozmetologiji, ker omogočajo učinek pomlajevanja in so popolnoma združljive s številnimi drugimi kozmetičnimi postopki.