Vaši možganski ali kranialni živci so pari živcev, ki povezujejo vaše možgane z različnimi deli glave, vratu in trupa. Možganskih živcev je 12 in so poimenovani po svoji funkciji ali strukturi.
Vsak živec ima tudi ustrezno rimsko številko med I in XII, kar je odvisno od njihove lokacije od sprednjega proti zadnjemu delu. Na primer, vaš vohalni živec je najbližje sprednjemu delu glave, zato je označen kot I.
Funkcije možganskih živcev so običajno kategorizirane kot senzorične ali motorične. Senzorični živci so povezani z vašimi čutili, kot so vonj, sluh in dotik. Motorični živci nadzorujejo gibanje in delovanje mišic ali žlez.
Tudi možganske živce je možno stimulirati, jim preventivno pomagati,
da vam bodo dolgo služili. Pomagate jim lahko tudi, ko že nastopijo različne težave. Nadaljujte z branjem, če želite izvedeti več o vsakem od 12 možganskih živcev in njihovem delovanju ter funkcijah.
Zapisane so tudi frekvence (ETDFL.com), ki jih lahko uporabite z vašim Zapperjem, v kolikor vam omogoča programiranje in z njim izvajate terapije. Priporočljive so frekvenčne terapije s pomočjo elektroprevodnih rokavic (masaža) in istočasno vključeno pulzno magnetno terapijo (to omogočajo nekateri aparati, kot je npr. Zapper-Pro). Na ta način boste frekvence dobivali direktno v telo - z rokavicami tudi lokalno - in preko skalarnih valov ter pulzne magnetne terapije.
V kolikor ima vaš Zapper več izhodov, lahko izvajate terapije z več elektrodami hkrati, npr. terapije z dvojimi različnimi elektrodami (na zgoraj omenjen način ali pa istočasno na rokah in nogah) ali pa terapije izvajata dve osebi hkrati. V primeru uporabe pulzne magnetne terapije, bodo želene frekvence na vas vplivale v določenem polmeru.
Splošen program/frekvenčni niz za možganske (kranialne) živce in njihove bolezni oz. težave:
40 Hz, 320 Hz, 700 Hz, 880 Hz, 5.780 Hz, 32.500 Hz, 181.930 Hz, 621.690 Hz, 705.530 Hz, 815.700 Hz
Oživčuje olfaktorne regije nosne sluznice in omogoča zaznavo vonja.
Vohalni živec prenaša senzorične informacije v možgane o vonjavah, ki jih srečate.
Ko vdihnete aromatične molekule, se raztopijo v vlažni sluznici v zgornjem predelu vaše nosne votline, imenovani vohalni epitelij. To stimulira receptorje, ki ustvarjajo živčne impulze, ki se premaknejo v vaš olfaktorni (vohalni) bulbus. Vaš olfaktorni bulbus je struktura ovalne oblike, ki vsebuje specializirane skupine živčnih celic.
Iz olfaktornega bulbusa prehajajo živci v vaš vohalni trakt, ki se nahaja pod čelnim režnjem možganov. Živčni signali se nato pošljejo v področja možganov, ki skrbijo za spomin na vonjave in prepoznavanje le-teh.
V primeru težav oz. bolezni II. Možganskega živca oz. pri izgubi zaznave vonja oz. izgubi voha po okužbi lahko uporabite naslednja dva programa:
Motnje voha:
120 Hz, 400 Hz, 730 Hz, 880 Hz, 5.750 Hz, 7.250 Hz, 142.500 Hz, 557.500 Hz, 792.400 Hz, 891.000 Hz
Motnje vonja:
120 Hz, 400 Hz, 520Hz, 42.700 Hz, 57.500 Hz, 92.500 Hz, 177.000 Hz, 475.170 Hz, 527.000 Hz, 667.000 Hz
Omogoča vid.
Optični živec je čutni živec, ki vključuje vid.
Ko svetloba vstopi v vaše oko, pride v stik s posebnimi receptorji v mrežnici, imenovanimi paličice in čepki. Paličice najdemo v velikem številu in so zelo občutljive na svetlobo. Bolj so specializirane za črno-belo ali nočni vid.
Čepki so prisotni v manjšem številu. Imajo nižjo svetlobno občutljivost kot paličice in se bolj ukvarjajo z barvnim vidom.
Informacije, ki jih prejmejo vaše paličice in čepki, se prenašajo iz vaše mrežnice v vaš optični živec. Ko sta v lobanji, se oba vidna živca srečata in tvorita nekaj, kar se imenuje optična kiazma (križiščna točka). V optični kiazmi živčna vlakna iz polovice vsake mrežnice tvorijo dva ločena optična trakta.
Skozi vsak optični trakt živčni impulzi na koncu dosežejo vašo vidno skorjo, ki nato obdela informacije. Vaš vidni korteks se nahaja v zadnjem delu možganov.
V primeru težav/bolezni II. možganskega živca lahko uporabimo naslednje programe:
Bolezni Kranialnega Živca II:
40 Hz, 320 Hz, 700 Hz, 880 Hz, 5.780 Hz, 364.000 Hz, 366.100 Hz, 475.290 Hz, 527.000 Hz, 667.000 Hz
Bolezni optičnega živca:
40 Hz, 350 Hz, 6.790 Hz, 7.200 Hz, 115.780 Hz, 234.250 Hz, 342.190 Hz, 472.500 Hz, 551.220 Hz, 657.540 Hz
Ishemična Optična Nevropatija (motnja v oskrbi optičnega živca s krvjo, sledi značilno nenadno zmanjšanje ostrine vida, izguba ali zožitev njegovih polj, monokularna slepota):
470 Hz, 520 Hz, 2.500 Hz, 13.520 Hz, 40.000 Hz, 44.800 Hz, 352.930 Hz, 496.010 Hz, 682.450 Hz, 755.490 Hz
Motorično oživčuje večino zunanjih zrkelnih mišic in omogoča premikanje zrkel navznoter, navzdol in navzgor.
Okulomotorični živec ima dve različni motorični funkciji: delovanje mišic in odziv zenice.
- Funkcija mišic: Vaš okulomotorični živec zagotavlja motorično funkcijo štirim od šestih mišic okoli oči. Te mišice pomagajo vašim očem, da se premikajo in se osredotočajo na predmete.
- Odziv zenice: III. možganski živec pomaga nadzorovati velikost vaše zenice, ko se odziva na svetlobo.
Okulomotorični živec izvira iz sprednjega dela vaših srednjih možganov, ki je del vašega možganskega debla. Od tega območja "teče" naprej, dokler ne doseže območja vaših očesnih votlin.
V primeru težav/bolezni III. možganskega živca lahko uporabimo naslednja programa:
Bolezni Kranialnega Živca III:
40 Hz, 320 Hz, 700 Hz, 880 Hz, 5.780 Hz, 32.500 Hz, 181.930 Hz, 621.690 Hz, 705.530 Hz, 815.700 Hz
Bolezni Okulomotornega Živca:
170 Hz, 320 Hz, 950 Hz, 5.500 Hz, 32.500 Hz, 47.500 Hz, 162.120 Hz, 232.030 Hz, 397.500 Hz, 679.930 Hz
Motorično oživčuje zgornjo poševno zrkelno mišico in omogoča premikanje zrkel navznoter in navzdol.
Trohlearni kranialni živec nadzoruje vašo zgornjo poševno zrkelno mišico. To je mišica, ki je odgovorna za gibanje oči navzdol, navzven in navznoter.
Izhaja iz zadnjega dela vaših srednjih možganov. Tako kot vaš okulomotorični živec (III. možganski živec) "teče" od tam naprej, dokler ne doseže očesnih votlin, kjer stimulira zgornjo poševno zrkelno mišico.
V primeru težav/bolezni IV. možganskega živca lahko uporabimo naslednji program:
40 Hz, 320 Hz, 700 Hz, 880 Hz, 5.780 Hz, 32.500 Hz, 181.930 Hz, 621.690 Hz, 705.530 Hz, 815.700 Hz
S svojimi tremi vejami, očesnim (oftalmičnim), zgornječeljustničnim (maksilarnim) in spodnječeljustničnim (mandibularnim) živcem, senzorično oživčuje predvsem kožo obraza, veznico in zrklo, sluznico nosne in ustne votline ter obnosnih votlin, motorično pa žvečne mišice.
Trigeminalni živec ima tri oddelke:
- Oftalmični. Oftalmični oddelek pošilja senzorične informacije iz zgornjega dela vašega obraza, vključno s čelom, lasiščem in zgornjimi vekami.
- Maksilarni. Maksilarni oddelek posreduje senzorične informacije iz srednjega dela vašega obraza, vključno z vašimi lici, zgornjo ustnico in nosno votlino.
- Mandibularni. Mandibularni oddelek ima tako senzorično kot motorično funkcijo. Pošilja senzorične informacije iz vaših ušes, spodnje ustnice in brade. Prav tako nadzoruje gibanje mišic v čeljusti in ušesih.
Trigeminalni možganski živec izvira iz skupine jeder - ki je zbirka živčnih celic - v predelih srednjih možganov in medulle (podaljšana hrbtenjača) vašega možganskega debla. Na koncu ta jedra tvorijo ločeni "korenini": senzorično in motorično.
Senzorična "korenina" vašega trigeminalnega kranialnega živca se razveja v oftalmološki, maksilarni in mandibularni predel. Motorična "korenina" vašega trigeminalnega živca "teče" pod senzorično korenino in gre le do mandibularnega predela.
V primeru težav/bolezni V. možganskega živca oz. pri trigeminalni nevralgiji lahko uporabimo naslednji program/frekvenčni niz:
Trigeminalna nevralgija - močna bolečina ene polovice obraza zaradi vnetja ali pritiska na trigeminalni živec. Bolečina je lokalizirana v ustnicah, dlesnih, licih ali koži ene strani obraza, lahko pa tudi sledi poteku živca in je lahko eden prvih znakov razvijajoče se multiple skleroze:
80 Hz, 350 Hz, 750 Hz, 7.400 Hz, 32.580 Hz, 174.500 Hz, 407.500 Hz, 635.000 Hz, 723.540 HZ, 885.540 Hz
Motorično oživčuje lateralno premo zrkelno mišico in odmika zrklo.
Abducentni kranialni živec nadzoruje drugo mišico, ki je povezana z gibanjem oči, imenovano lateralna rektusna mišica. Ta mišica je vključena v zunanje gibanje oči. Uporabite jo na primer za pogled na stran.
Abducentni možganski živec se začne v predelu ponsa (pons je nad medullo oz. podaljšano hrbtenjačo) vašega možganskega debla. Na koncu vstopi v vašo očesno votlino, kjer nadzoruje stransko rektusno mišico.
V primeru težav/bolezni VI. možganskega živca lahko uporabimo naslednji program:
40 Hz, 320 Hz, 700 Hz, 880 Hz, 5.780 Hz, 32.500 Hz, 181.930 Hz, 621.690 Hz, 705.530 Hz, 815.700 Hz
Omogoča obrazno mimiko, okušanje na sprednjih dveh tretjinah jezika, proizvajanje sline in solz ter nadzoruje slušne mišice.
Obrazni živec zagotavlja tako senzorične kot motorične funkcije:
- premikanje mišic, ki se uporabljajo za mimiko obraza, kot tudi nekatere mišice vaše čeljusti
- zagotavlja občutek okusa za večino vašega jezika
- oskrbovalne žleze v predelu glave ali vratu, kot so žleze slinavke in žleze, ki proizvajajo solze
- sporočanje občutkov iz zunanjih delov ušes
Vaš obrazni živec ima zelo zapleteno pot. Izvira v predelu možganskega debla, kjer ima tako motorično kot senzorično "korenino". Na koncu se združita dva živca združita in tvorita obrazni živec.
Tako znotraj kot zunaj vaše lobanje se obrazni živec razveja naprej v manjša živčna vlakna, ki stimulirajo mišice in žleze ali zagotavljajo senzorične informacije.
V primeru težav/bolezni VII. možganskega živca lahko uporabimo naslednja programa:
Bolezni Kranialnega Živca VII:
40 Hz, 320 Hz, 700 Hz, 880 Hz, 5.780 Hz, 32.500 Hz, 181.930 Hz, 621.690 Hz, 705.530 Hz, 815.700 Hz
Bolezni obraznega živca:
110 Hz, 350 Hz, 700 Hz, 950 Hz, 7.500 Hz, 8.250 Hz, 30.000 Hz, 90.000 Hz, 322.530 Hz, 534.250 Hz
Vodi iz ravnotežnega in spiralnega organa; omogoča sluh in ravnotežje.
Vaš vestibulokohlearni živec ima senzorične funkcije, ki vključujejo sluh in ravnotežje. Sestavljen je iz dveh delov, spiralnega dela in ravnotežnega (vestibularnega) dela:
- Kohlearni (spiralni del). Specializirane celice v vašem ušesu zaznajo vibracije zvoka glede na glasnost in višino zvoka. To ustvarja živčne impulze, ki se prenašajo na kohlearni živec.
- Vestibularni del. Drug niz posebnih celic v tem delu lahko spremlja linearne in rotacijske premike vaše glave. Te informacije se prenašajo v vestibularni živec in se uporabljajo za prilagajanje vašega ravnotežja.
Kohlearni in vestibularni deli vašega vestibulokohlearnega živca izvirajo iz ločenih predelov možganov.
Kohlearni del se začne v predelu možganov, ki se imenuje spodnji mali možganski pecelj. Vestibularni del se začne v vašem mostu in meduli. Oba dela se združita v vestibulokohlearni živec.
V primeru težav/bolezni VIII. možganskega živca lahko uporabimo naslednje programe:
Nevritis, vestibularni (sindrom, pri katerem pride do nenadne enostranske odpovedi delovanja ravnotežnega organa, ki se nahaja v notranjem ušesu):
30 Hz, 250 Hz, 870 Hz, 2.500 Hz, 5.870 Hz, 85.000 Hz, 96.500 Hz, 175.870 Hz, 357.770 HZ, 452.590 Hz
Pogosto obliko vrtoglavice - vestibulatni nevritis ali labirintitis - povzroči vnetje notranjega ušesa (labirintitis) ali ravnotežnega živca (vestibularni nevronitis):
Nevronitis, vestibularni:
40 Hz, 250 Hz, 650 Hz, 930 Hz, 2.750 Hz, 7.500 Hz, 325.520 Hz, 326.160 Hz, 475.560 Hz, 527.000 Hz
Labirintítis (Vnetje notranjega ušesa, lahko s tinitusom, motnjo sluha, navzeo in bruhanjem ali vrtoglavico):
70 Hz, 490 Hz, 600 Hz, 800 Hz, 32.100 Hz, 47.500 Hz, 269.710 Hz, 450.000 Hz, 513.540 Hz, 686.210 Hz
Senzorično oživčuje okušalne receptorje korena jezika, kožo zunanjega sluhovoda, sluznico predvsem srednjega ušesa in ušesne troblje ter številne visceralne receptorje, motorično pa mišice žrela ter vsebuje tudi parasimpatično živčno nitje za obušesno žlezo slinavko. Med drugim omogoča požiranje, žrelni refleks in tvorbo govora.
Glosofaringealni možganski živec ima tako motorične kot senzorične funkcije, vključno z:
- pošiljanje senzoričnih informacij iz sinusov, zadnjega dela grla, delov notranjega ušesa in zadnjega dela jezika
- zagotavlja občutek okusa za zadnji del vašega jezika
- stimulacija gibanja mišice v zadnjem delu grla, imenovane stilofaringeus - mišica, ki sodeluje pri požiranju
Glosofaringealni živec izvira iz dela možganskega debla, imenovanega medulla oblongata - podaljšana hrbtenjača. Na koncu se razširi v predel vratu in grla.
V primeru težav/bolezni IX. možganskega živca lahko uporabimo naslednje programe:
Bolezni Možganskega Živca IX:
40 Hz, 320 Hz, 700 Hz, 880 Hz, 5.780 Hz, 32.500 Hz, 181.930 Hz, 621.690 Hz, 705.530 Hz, 815.700 Hz
100 Hz, 570 Hz, 800 Hz, 7.500 Hz, 15.500 Hz, 52.500 Hz, 95.110 Hz, 655.200 Hz, 751.000 Hz, 923.700 Hz
540 Hz, 680 Hz, 870 Hz, 7.700 Hz, 13.550 Hz, 41.500 Hz, 275.870 Hz, 419.340 Hz, 611.740 Hz, 858.570 Hz
Glosofaringealna nevralgija:
40 Hz, 500 Hz, 700 Hz, 970 Hz, 13.550 Hz, 41.500 Hz, 275.870 Hz, 419.340 Hz, 611.740 Hz, 858.570 Hz
Senzorično nitje oživčuje kožo zunanjega sluhovoda, okušalne receptorje v korenu jezika, sluznico žrela in grla, motorično nitje mišice žrela, grla in požiralnika, parasimpatična ter visceralna aferentna vlakna pa notranje organe v prsni in trebušni votlini.
Vagusni živec je zelo raznolik živec. Ima tako senzorične kot motorične funkcije, vključno z:
- sporočanje informacij o občutkih iz vašega ušesnega kanala in delov grla
- pošiljanje senzoričnih informacij iz organov v prsnem košu in trupu, kot sta srce in črevesje
- omogoča motorični nadzor mišic v grlu
- stimulacija mišic organov v prsnem košu in trupu, vključno s tistimi, ki prenašajo hrano skozi prebavni trakt (peristaltika)
- zagotavlja občutek okusa blizu korena vašega jezika
Od vseh kranialnih živcev ima vagusni živec najdaljšo pot. Razteza se od vaše glave vse do trebuha. Izvira v delu možganskega debla, imenovanem medulla (podaljšana hrbtenjača).
VEČ INFORMACIJ O VAGUSU NAJDETE TUKAJ.
V primeru težav/bolezni X. možganskega živca lahko uporabimo naslednja programa:
40 Hz, 320 Hz, 700 Hz, 880 Hz, 5.780 Hz, 32.500 Hz, 181.930 Hz, 621.690 Hz, 705.530 Hz, 815.700 Hz
Gastropareza (paraliza mišičja v želodčni steni zaradi okvare želodčnega oživčenja):
120 Hz, 200 Hz, 900 Hz, 47.500 Hz, 15.670 Hz, 115.900 Hz, 434.500 Hz, 540.000 Hz, 670.000 Hz, 790.000 Hz
Oživčuje sternokleidomastoidno in trapezasto mišico ter omogoča obračanje vratu in skomiganje z rameni.
Vaš akcesorni možganski živec je motorični živec, ki nadzoruje mišice v vašem vratu. Te mišice vam omogočajo rotacijo, upogibanje in iztegovanje vratu in ramen.
Razdeljen je na dva dela: hrbtenični in možganski del. Hrbtenični del izvira iz zgornjega dela hrbtenjače. Možganski del se začne v podaljšani hrbtenjači.
Ta dva dela se za kratek čas srečata, hrbtenični del živca nato nadaljuje pot, da oskrbi mišice vašega vratu, medtem ko možganski del sledi vagusnemu živcu.
V primeru težav/bolezni XI. možganskega živca lahko uporabimo naslednji program:
40 Hz, 320 Hz, 700 Hz, 880 Hz, 5.780 Hz, 32.500 Hz, 181.930 Hz, 621.690 Hz, 705.530 Hz, 815.700 Hz
Motorični živec, ki oživčuje vse zunanje in notranje mišice jezika in omogoča njegovo premikanje.
Vaš hipoglosalni živec je XII. možganski živec, ki je odgovoren za gibanje večine mišic v vašem jeziku. Začne se v podaljšani hrbtenjači in teče navzdol v čeljust, kjer doseže jezik.
V primeru težav/bolezni XII. možganskega živca lahko uporabimo naslednji program:
40 Hz, 320 Hz, 700 Hz, 880 Hz, 5.780 Hz, 32.500 Hz, 181.930 Hz, 621.690 Hz, 705.530 Hz, 815.700 Hz