Zdravljenje z električnim tokom (elektroterapija), magnetnimi ali elektromagnetnimi polji je eno od področij fizioterapije, katere zdravilne lastnosti temeljijo na delovanju nadzorovanih nabitih delcev na telo.
Fizična sposobnost pozitivnih delcev, da se premikajo proti negativnemu polu in obratno, poskrbi za pospešeno kroženje krvi in limfe ter posledično ozdravitev celotnega organizma.
Dolgo pred proučevanjem vpliva električnih polj na človeško telo in izumom virov energije so starogrški zdravilci uporabljali električne žarke ali akne za zdravljenje živčnih bolezni ali parez. Franklinizacija (v imenu ameriškega znanstvenika B. Franklina) velja za prvo metodo fizioterapije z uporabo stalnega električnega polja. Omogočil je izboljšanje krvnega obtoka, znižanje krvnega tlaka, pospešitev celjenja ran, anestezijo in znatno zmanjšanje manifestacije alergijskih reakcij.
Sodobna tehnologija omogoča uporabo enosmernih ali izmeničnih impulznih tokov, različnih frekvenc, različnih magnetnih polj in njihovo kombinacijo za zdravljenje.
Doktor Royal Raymond Rife (ZDA) in inženir Georgy Lakhovsky (Francija) sta skoraj istočasno (20-30 let 20. stoletja), vendar neodvisno drug od drugega, preučevala elektromagnetno sevanje človeških celic in mikroflore, prišla do enakih ugotovitev.
