Vagusni živec

Vagusni živec, imenovan tudi pnevmogastrični živec, je odgovoren za različne funkcije notranjih organov, kar vključuje:

• prebavo
• srčni utripom
• dihanje
• srčno-žilno aktivnost
• refleksna dejanja, kot so kašljanje, kihanje, požiranje in bruhanje

Ima vlogo v avtonomnem živčnem sistemu, ki nadzoruje dejanja, ki jih ljudje izvajajo nezavedno, kot sta dihanje in prebava.

Prav tako tvori povezavo med črevesjem in možgani, ki igra vlogo pri tem, kar znanstveniki imenujejo os črevesje-možgani. V zadnjih letih so strokovnjaki preučevali os črevesje-možgani, da bi iskali povezave med stanji, kot sta debelost in depresija.

Beseda "vagus" v latinščini pomeni klatež. To je zelo primerno ime, saj je vagusni živec najdaljši možganski živec. Teče od možganskega debla do dela debelega črevesa.

Senzorične funkcije vagusnega živca so razdeljene na dve komponenti:

• Somatske komponente. To so občutki na koži ali v mišicah.
• Visceralne komponente. To so občutki, ki se čutijo v telesnih organih.

Senzorične funkcije vagusnega živca vključujejo:

• zagotavljanje informacij o somatskih občutkih za kožo za ušesom, zunanji del ušesnega kanala in določene dele grla
• zagotavljanje informacij o visceralnem občutku za grlo, požiralnik, pljuča, sapnik, srce in večino prebavnega trakta
• igra majhno vlogo pri občutku okusa blizu korena jezika

Motorične funkcije vagusnega živca vključujejo:

• stimulacija mišic v žrelu, grlu in mehkem nebu blizu zadnje strani ustnega neba
• stimuliranje mišic v srcu, kjer pomaga znižati srčni utrip v mirovanju
• spodbujanje nehotenih kontrakcij v prebavnem traktu, vključno s požiralnikom, želodcem in večino črevesja, ki omogočajo premikanje hrane skozi prebavni trakt

Za testiranje vagusnega živca lahko zdravnik preveri tako imenovan gag refleks (refleks izbljuvanja). Zdravnik z mehko vatirano palčko požgečka zadnji del grla na obeh straneh, kar pri osebi povzroči gag refleks.

Če pri osebi ne pride do refleksa izbljuvanja oz. gag refleksa, je to lahko posledica težav z vagusnim živcem, kar lahko kaže na težavo z delovanjem možganskega debla.

Zdravniki delovanje vagusnega živca lahko ocenijo tudi na podlagi preučitve srčno-žilnih bolezni. Izmerijo tudi srčni utrip, krvni tlak in kardiovaskularni odziv na vadbo. Poškodba vagusnega živca namreč lahko povzroči težave s srčno-žilnim sistemom.

Poškodba živca

Zaradi izredne dolžine vagusnega živca, njegova poškodba prizadene številna področja in lahko povzroči vrsto simptomov.

Potencialni simptomi poškodbe vagusnega živca vključujejo:

• težave pri govorjenju
• izguba ali sprememba glasu
• težave pri požiranju
• izguba gag refleksa
• nizek krvni tlak
• počasen srčni utrip
• spremembe v prebavnem procesu
• slabost ali bruhanje
• napihnjenost ali bolečina v trebuhu
• depresija in tesnoba pri ljudeh s težavami z dihanjem ali boleznimi srca

Simptomi so odvisni od tega, kateri del živca je poškodovan.

Gastropareza

Strokovnjaki pravijo, da lahko poškodba vagusnega živca povzroči tudi stanje, imenovano gastropareza. To stanje vpliva na nehotene kontrakcije prebavnega sistema, kar preprečuje pravilno praznjenje želodca.

Simptomi gastropareze vključujejo:

• slabost ali bruhanje, zlasti bruhanje neprebavljene hrane nekaj ur po jedi
• izguba apetita ali občutek sitosti kmalu po začetku obroka
• pekoča zgaga
• bolečine v trebuhu ali napihnjenost
• nepojasnjeno izgubo teže
• nihanje krvnega sladkorja

Pri nekaterih ljudeh se gastropareza razvije po postopku vagotomije. Vagotomija je kirurško rezanje vej vagusnega živca, ki oskrbujejo sekretorne celice želodca ali dvanajstnika in so jo večinoma izvajali v preteklosti pri bolnikih z razjedami želodca ali dvanajstnika.

Znano je proučevanje vpliva stimulacije vagusnega živca pri ljudeh z blago do zmerno gastroparezo brez znanega osnovnega vzroka. Po 4 tednih običajno pride do izboljšanja simptomov, vključno s sposobnostjo praznjenja črevesja.

Z Zapperji, ki imajo možnost izbire oz. programiranja frekvenc od 1Hz do 1MHz, lahko uporabite naslednji program:

Gastropareza :

120 Hz, 200 Hz, 900 Hz, 47.500 Hz, 15.670 Hz, 115.900 Hz, 434.500 Hz, 540.000 Hz, 670.000 Hz, 790.000 Hz

Vir frekvenc je etdfl.com, frekvence so pretvorjene iz kHz v Hz.

Vazovagalna sinkopa

Sinkopa ali omedlevica je nenadna kratkotrajna nezavest zaradi možganske ishemije. Vzrok je lahko prenizek krvni tlak, premalo kisika, nevrološka ali psihogena motnja, v vseh primerih pa pride do premajhne oskrbe možganov s kisikom. Vazovagalna sinkopa se pojavi predvsem v okoliščinah kot so nenadna močna bolečina, dolgo stanje na mestu, velika gneča, vročina in podobno. Vagusni živec stimulira določene mišice v srcu, ki pomagajo upočasniti srčni utrip. Ko pride do prevelike reakcije, to lahko povzroči nenaden padec srčnega utripa in krvnega tlaka, kar povzroči omedlevico oz. vazovagalno sinkopo.

Dejavniki, ki sprožijo vazovagalno sinkopo niso vedno jasni, lahko pa vključujejo nosečnost, čustveni stres in bolečino.

Poleg te vrste omedlevice lahko doživite:

• toploto
• slabost
• tunelski vid
• zvonjenje v ušesih
• prekomerno znojenje
• nizek krvni tlak
• počasen ali nepravilen srčni utrip

V primeru, da doživite omedlevico priporočamo obisk zdravnika, da izključite morebitne resne vzroke. Za preprečevanje omedlevic, vam bo zdravnik verjetno priporočil pitje veliko tekočine ali izogibanje hitremu vstajanju in morda še kaj.

Stimulacija vagusnega živca vključuje uporabo naprav, kot so Zapperji, ki uporabljajo električne impulze za stimulacijo živca in se jih lahko nastavi na želene ciljno usmerjene frekvence. Frekvenčna terapija lahko pomaga tudi pri nekaterih primerih epilepsije in depresije, ki se ne odzivajo na druga vrste pomoči. Še posebno pri slednjih težavah priporočamo posvetovanje z vašim zdravnikom.

Strokovnjaki pravijo, da bi vagusni živec lahko tvoril povezavo med depresijo, presnovno boleznijo in boleznimi srca. To pomeni, da stimulacija vagusnega živca lahko pomaga pri različnih zdravstvenih težavah.

Nevrologi uporabljajo tudi napravo, ki je običajno nameščena pod kožo prsnega koša, kjer jo žica poveže z levim vagusnim živcem. Ko je naprava aktivirana, pošlje signale skozi vagusni živec v možgansko deblo in posreduje informacije možganom.

Stimulacija vagusnega živca lahko pomaga tudi pri številnih drugih stanjih, vključno z multiplo sklerozo, posteriornim avtoimunskim uveitisom, Alzheimerjevo boleznijo in grozdnimi glavoboli oz. glavobolom v rafalih.

Priporočamo uporabo Zapperjev, ki imajo možnost nastavitev navedenih frekvenc, torej od 1 Hz do 1Mhz (Spooky2, Zapper-Pro, Resonant Light):

V primeru težav/bolezni X. možganskega živca lahko uporabimo naslednja programa:

40 Hz, 320 Hz, 700 Hz, 880 Hz, 5.780 Hz, 32.500 Hz, 181.930 Hz, 621.690 Hz, 705.530 Hz, 815.700 Hz

Gastropareza (paraliza mišičja v želodčni steni zaradi okvare želodčnega oživčenja):

120 Hz, 200 Hz, 900 Hz, 47.500 Hz, 15.670 Hz, 115.900 Hz, 434.500 Hz, 540.000 Hz, 670.000 Hz, 790.000 Hz

Vir frekvenc je etdfl.com, frekvence so pretvorjene iz kHz v Hz.

Strokovnjaki pravijo, da vagusni živec lahko vsebuje namige o različnih zdravstvenih težavah.

Duševno zdravje in dobro počutje

Glede na to, da stimulacija vagusnega živca lahko pomaga pri obvladovanju depresije, ljudje iščejo različne načine stimulacije vagusnega živca za izboljšanje duševnega počutja.

Ti načini vključujejo:

• diafragmalne dihalne tehnike (optimalno dihanje)
• uporaba hladne vode
• uporaba frekvenc za stimulacijo (elektroterapija z zapperji z možnostjo programiranja)
• biofeedback
• joga

Glede na raziskave se odziv vagusa s starostjo zmanjšuje. Ljudje z močnim vagalnim tonom se lahko po stresnem dogodku lažje sprostijo, njihovo telo pa bolje obvlada vnetja in težave s črevesjem ter lažje uravnava krvni sladkor.

Vedno se posvetujte z zdravnikom, preden poskusite z novimi strategijami pomoči, saj morda niso vse primerne za vas.

Revmatoidni artritis

Stimulacija vagusnega živca lahko pomaga zmanjšati resnost revmatoidnega artritisa, protivnetnega stanja, ki povzroča bolečine in otekanje sklepov ter druge simptome po telesu. Glede na raziskave se znaki vnetja v telesu občutno zmanjšajo po cca. 12-ih tednih.