Kislinsko – Bazično Ravnovesje

Kislinsko-bazično ravnovesje pH je razmerje med kislinami in bazami v človeškem telesu. Kislost je odvisna od količine pozitivnih vodikovih ionov (H+) in negativnih hidroksilnih skupin (OH-).

Mnoge ljudi zanima vprašanje, kateri pH v telesu je pravilen, kako ga spremeniti, ali je možno ravnovesje obnoviti s pomočjo živil. Katera živila so bolj koristna, kisla ali bazična?

Katera pH vrednost velja za normalno?

Pri zdravih posameznikih se pH vrednost sline ali urina običajno giblje okoli 7. Optimalna pH vrednost krvi, limfe in cerebrospinalne tekočine v zdravem telesu je približno 7,365.

Številni pufrski mehanizmi v telesu so usmerjeni k ohranjanju tega ravnovesja. Posebno pozornost je potrebno nameniti pH vrednosti 7,4 v ključnih sistemih telesa, predvsem v krvi. Že manjša odstopanja lahko povzročijo, da se struktura encimov, ki krožijo v krvni plazmi, spremeni, kar neposredno vpliva na učinkovitost vseh bioloških procesov.

Če se pH vrednost krvi premakne v smeri povečane kislosti, se absorpcija in posledično prenos kisika s hemoglobinom močno zmanjšata. Posledice močnega preseganja dovoljenih pH mej so nepredstavljive. Organizem si zato močno prizadeva ohranjati stabilno pH vrednost v krvni plazmi, kar se odraža tudi v pH vrednostih sline in urina, ki ju lahko enostavno izmerimo.

Na lestvici, s katero merimo рН (kislost ali bazičnost), se vrednosti gibljejo od 0 do 14.

• 0,0-6,9 - kislo
• 7,0 - nevtralno
• 7,1-14,0 - bazično

Med temi števili je velika razlika, saj vsaka sprememba za eno enoto poveča ali zmanjša koncentracijo kisline za 10-krat. Na primer, koncentracija kisline pri pH=2 je 100-krat višja kot pri pH=4 (10x10). Različni organi in tekočine našega telesa imajo različne vrednosti pH. Na primer, v požiralniku je povečana količina kisline, s katero se obdeluje hrana. pH želodca je zelo kisel in se giblje med 1,2 in 3,5.

pH krvi telo strogo uravnava v zelo ozkem razponu 7,35–7,45, kar pomeni, da je naša kri rahlo bazična. Navsezadnje je lahko že zelo majhna sprememba kislinsko-bazičnega ravnovesja krvi usodna, kar se običajno zgodi pod vplivom hudih bolezni in je popolnoma nepovezano s prehrano.

Za vzdrževanje homeostaze in pravilne pH vrednosti krvi telo jemlje snovi celo iz možganov in kosti, vse nepotrebno pa nenehno odstranjuje z urinom, za kar uporablja poseben zapleten mehanizem.

Urin preko dneva kaže precejšnja odstopanja v vrednostih pH. Odstopanja pomenijo, da je telo v določenem trenutku uravnalo pH krvi tako, da je odvečne snovi (kisline ali baze) izločilo z urinom.

V telesu je vse medsebojno povezano. V želodcu je visoka kislost nujna za prebavo beljakovin in uničevanje vstopajočih mikrobov. Žolč deluje kot emulgator maščob, kar pomeni, da pomaga razgraditi in absorbirati maščobe v črevesju. Trebušna slinavka izloča bazično tekočino, imenovano pankreasni sok, ki vsebuje bikarbonatne ione za nevtralizacijo kisle vsebine, ki prihaja iz želodca v dvanajstnik. V debelem črevesju pH doseže vrednost 5,5, v tankem črevesju pa postane bazičen (pH = 7,2-7,5). Če ne bi bilo tako, bi kislina povzročila razjede.

Pomanjkanje kisline v želodčnem soku je potrebno obravnavati kot prednostno nalogo. Pomanjkanje je lahko povezano z gastritisom, ki ga pogosto povzroča bakterija Helicobacter pylori. Dokler je v želodcu kisline dovolj, ta bakterija ostane neaktivna, ob pomanjkanju pa se aktivira in še dodatno ovira normalno proizvodnjo kisline.

Tekočine v človeškem telesu delujejo tako, da omogočajo prebavo, mazivo, prenos hranil in kisika ter zaščito. Da bi izpolnile te funkcije, morajo ravni kisline ustrezati telesnim funkcijam.

Splošne ravni kislosti ali bazičnosti se merijo na pH lestvici in jih je v vsaki telesni tekočini potrebno skrbno nadzorovati.

Telesne tekočine in pH ravni

Slina, kri in cerebrospinalna tekočina imajo pH vrednost približno 7,4. Ta skoraj nevtralna vrednost preprečuje poškodbe tkiv, ki bi jih lahko povzročile vrednosti na katerem koli koncu pH lestvice.

Protonske črpalke, ki uravnavajo vodikove ione v želodcu, ohranjajo pH med 1,5 in 3,5. Ta močno kisla tekočina razgrajuje hrano in omogoča nadaljevanje prebave. Spremembe v katerem koli od teh sistemov lahko privedejo do resnih zdravstvenih težav.

Ko želodčna kislina preseže zaščitni sfinkter v požiralniku, se lahko pojavi zgaga in kisel okus. Pekoč občutek je posledica kisline, ki poškoduje tkivo v požiralniku, nadaljnja kislost pa lahko vodi v nepopravljive spremembe in raka.

Pravilno delovanje zaklopke je odvisno od stanja kisline v želodcu.

Ph najpreprosteje preverimo z indikatorskimi trakovi ali elektronskim pH metrom.

Vaginalni pH

Za ženske je priporočljivo z aplikatorji za merjenje pH meriti vaginalne pH vrednosti. Pri zadostni količini estrogena je okolje kislo, pH (kislost) nožnice znaša med 3,7 in 4,5.

Visoka pH vrednost pomeni, da so vaši estrogeni padli, s tem pa tudi zaščita sluznice! Sluznica nožnice se odziva na različne hormone, vendar je bolj občutljiva na estrogene. Odpornost nožnice proti okužbam v veliki meri določa nasičenost telesa z estrogeni. Estrogen v ženskem telesu je pogoj za razvoj koristnih bakterij.

Bolezen in kislost, ki lahko kaže na to:

• Citolitična vaginoza < 3,7
• Kandidozni vaginitis 4,5 – 5,0
• Trichomonas colpitis 5,0 – 6,0
• Bakterijska vaginoza 4,5 – 7,0
• Atrofični vaginitis > 6,0
• Aerobni vaginitis > 6,5

pH sline

Za zdravje je idealno območje pH sline med 6,8 in 7,3. Če je vse kot mora biti, brez fizičnih ali duševnih težav, in če telo dobi ustrezne količine mineralov in bikarbonatov, bo jutranja vrednost pH sline, izmerjena takoj po prebujanju, okoli 7. Nihanje bo med minimalno vrednostjo 6,8 ob šestih zjutraj in maksimalno 7,5 ob šestih zvečer.

Če se zgodi, da je pH vaše sline zjutraj približno 6, a se počutite popolnoma normalno, je potrebno najprej preveriti, če gre morda le za enkraten pojav. Možno je, da ste dan prej doživeli močan stres ali bili izrazito utrujeni, kar lahko vpliva na rezultat jutranjega merjenja.

Je pa zaskrbljujoče, če je vrednost pH sline nizka vsako jutro brez očitnega razloga. Najlažje bi bilo to ignorirati, saj vas nič ne boli in nedavni testi niso pokazali nič neobičajnega. Kljub temu, da testi in pregledi ne pokažejo ničesar, se nek proces v ozadju vseeno odvija.

Za kakšen proces gre?

Gre za ohranjanje ključnih sistemov telesa znotraj ozko določenih mej pH vrednosti.

Kako to telo doseže?

Ima omejene možnosti: ali odvzame alkalne minerale (kot so kalij, natrij, kalcij in magnezij) iz drugih delov telesa ali pa preusmeri kislinske odpadke v manj vitalne organe in tkiva, predvsem maščobne. Lahko tudi kombinira oba pristopa. Nobena od teh možnosti ni dobra.

Pomanjkanje mineralov v telesu ima škodljive učinke. Vsi ti minerali so koencimi - sodelavci encimov, in brez njih encimi ne morejo ustrezno delovati.

Če je vrednost pH jutranje sline skozi teden ali dva merjenja v območju okoli 7, je to dober znak in ni posebnega razloga za skrb. Kljub temu je priporočljivo meriti tudi pH urina. Vrednost pH urina se čez dan spreminja bolj kot pH sline, saj gre pri tem za sistem "hitrega odzivanja" katerega glavni cilj je hitro odstranjevanje kislih odpadkov.

pH vrednost urina

V zdravem telesu je prvi jutranji urin vedno zelo "kisel". Vsi kisli odpadki, ki so se nabrali čez noč, se odstranijo, zato je pH vrednost le 5,8. Če vse deluje, kot bi moralo, bo druga meritev pred zajtrkom že pokazala vrednost med 6,5 in 7,0. Proti večeru, ko se iz hrane sprostijo elektroliti, pa lahko ta vrednost naraste na 7,5 do 8,0. Drugo jutranje uriniranje tako daje natančnejše rezultate glede vašega pH. Najboljši čas za merjenje pH tekom dneva je eno uro pred obrokom in dve uri po njem.

Normalen proces našega metabolizma spremlja nastajanje sečne kisline, ki se mora izločiti iz telesa. Nizka vrednost pH vodi do kristalizacije sečne kisline, predvsem v sklepih, iz tega pa izvirata protin (putika) in artritis. Če si ogledate prehrano, ki jo predpisujejo pri protinu (putiki), boste opazili, da je alkalna, saj le tako lahko prispevamo k raztapljanju kristalov.

Pri nizkem pH mnogih nujno potrebnih mineralov telo preprosto ne absorbira. Jod, selen in cink so izredno pomembni tako pri preventivi kot pri zdravljenju, vendar se pri pH vrednosti nižji od 6,4, ne glede na to, koliko jih zaužijemo, vsi preprosto izločijo. Če pH vrednost pade še nižje, v še bolj kislo okolje, postane za večino mineralov, redkih elementov, vitaminov (A, B, E, F, K) pH 5,5 nepremostljiva ovira za absorpcijo. Pri vrednosti nižji od 5,0 se skoraj nič več ne absorbira. Mejna vrednost pH za absorpcijo določenih elementov (natrij, kalcij in magnezij) se začne pri vrednosti 5,5. Prav tako v kislem okolju ne delujejo encimi, še zlasti ne proteolitični. Proteolitični encimi, znani tudi kot proteaze ali peptidaze, so encimi, ki razgrajujejo beljakovine. Delujejo tako, da prelomijo peptidne vezi med aminokislinami v beljakovinskih molekulah. Ti encimi so ključni za številne procese v telesu, vključno s prebavo beljakovin v prebavnem traktu.

Z maščobnim tkivom ni nič bolje. Ne samo, da kislo okolje močno upočasni metabolizem maščobnih celic, zaradi česar se maščobe ne morejo znebiti, pač pa se le-te v tkivih kopičijo in postanejo nekakšen inkubator za številne patogene. Za te je takšno okolje idealno za hitro razmnoževanje.

Pri kislem spahovanju po obroku običajno najprej pomislimo, da imamo v želodcu prekomerno količino kisline. Zato začnemo jemati npr. sodo bikarbono, da bi kislino nevtralizirali. V resnici pa so simptomi kot so riganje po jedi, zgaga in prebavne motnje znaki preveč bazičnega okolja v želodcu. Ko je želodec preveč bazičen, se zgornja zaklopka ne zapre pravilno, kar omogoči uhajanje določene količine kisline. Z jabolčnim kisom ali limonado pa se kislost želodca uravna in zgornja zaklopka začne pravilno delovati. Od pravilne prebave hrane v kislem okolju je odvisno učinkovito delovanje encimov v celotnem prebavnem traktu, med njimi lipaze, amilaze in proteaze.

1. Klorovodikova kislina denaturira beljakovine. Razgrajuje strukturo beljakovin tako, da jih lahko kasneje prebavijo encimi. To je pepsin v želodcu, tripsin in hemotripsin v črevesju. Kislina v želodcu je torej prvo sredstvo za prebavo beljakovin. Lahko zaužijete beljakovin kolikor želite, toda če je kislost v želodcu prenizka, se beljakovine ne bodo prebavile. Hrana bo zato v črevesju gnila, kar bo povzročilo nastajanje plinov. Če naredite koprogram blata in bodo tam odkrite neprebavljene beljakovine, to kaže na nizko kislost v želodcu in posledično velike težave v črevesju. (Koprogram je laboratorijski test, s katerim analiziramo lastnosti, sestavo in prisotnost določenih snovi v blatu. Test se pogosto uporablja za diagnosticiranje različnih črevesnih bolezni in motenj.)
2. Tvorjenje encimov. Klorovodikova kislina ne samo denaturira beljakovine za nadaljnjo razgradnjo z encimi, ampak tudi proizvaja te iste encime. Pretvarja pepsin iz neaktivne oblike v aktivno, zagotavlja kislo okolje, kjer lahko ti encimi delujejo, in aktivira črevesne encime.
3. Protiparazitska zaščita. Brez zadostne kislosti želodca boste pogosto trpeli zaradi prisotnosti patogenov v telesu in zlasti v črevesju. Ko vstopijo v telo, jim razen kisline v želodcu nič ne prepreči nadaljevanja poti v druge organe.
4. Klorovodikova kislina je potrebna za absorpcijo železa. Železo je potrebno za hemoglobin, hemoglobin prenaša kisik v celice. Celice lahko preživijo brez hrane, ne pa brez kisika. Če imate nizko raven železa v telesu, najprej pomislite na zakisanost. Brez železa se pojavi slabokrvnost, nanj je še posebej občutljiva ščitnica, ki uravnava številne funkcije.
5. Klorovodikova kislina blaži riganje (GERB). Kislo okolje zapre zgornjo zaklopko želodca, celo obe zaklopki. Medtem ko je želodec zelo kisel, bo zaprt, ko pa se količina kisline zmanjša, se ključavnice odklenejo in vsebina želodca se premika gor in dol. Pri zgagi je najslabše, kar lahko storite, to, da popijete sodo bikarbono; res vam bo začasno bolje, vendar bo nato veliko slabše.
6. Zmanjšuje raka požiralnika. Pri nizki kislosti se zgornja odprtina odpre in vsebina želodca vstopi v požiralnik. pH v požiralniku se preveč spremeni, celice pa propadajo.
7. Varuje pred Helicobacter pylori. Pri nizki kislosti bakterija pride na površje, kar vodi do razkrite sluznice želodca, nastanku razjed in erozij.
8. Ščiti pred disbakteriozo. Klorovodikova kislina je sprožilec kaskadnih prebavnih reakcij v celotnem prebavnem traktu. Brez kisline ni drugih polnih prebavnih reakcij. Hrana se pokvari, razvije se gnila flora in zavira rast normalne mikroflore.
9. Pravilno usmerja kalcij. Pri nizki kislosti se kalcij ne absorbira pravilno, začne se odlagati v mehkih tkivih, začnejo se pojavljati krči, trzajo vam oči, trpi ožilje, postajate vse bolj utrujeni. Če pa je kislost normalna, potem se kalcij pravilno absorbira, gre tja, kamor spada - v kostno tkivo.
10. Ščiti mišice, sklepe in vezi. Pri nizki kislosti se beljakovine ne absorbirajo, zato ni dovolj gradbenega materiala za mišice, sklepe in kosti. Vezi in kite so natrgane, hrustanec je poškodovan, mišice so napolnjene z maščobo.

Seznam se lahko nadaljuje, mislim, da so mnogi spoznali, da je kislost želodca zelo pomembna. Če je na nizki ravni, potem ne bo normalne prebave hrane in naprej po verigi ne bo pravilnega delovanja drugih telesnih funkcij. S povečanjem kislosti v želodcu pa, nasprotno, povečamo alkalnost v tistih organih, kjer je to potrebno.

Ključno je razumeti, da ni pomembno začetno stanje živila, temveč njegovo končno mineralno stanje po prebavnem procesu. Na pH telesa bo vplivala snov, v katero se bodo surovine spremenile po predelavi v telesu. Na primer, čeprav vsebujejo kisline, kisla limona ali jabolčni kis rahlo alkalizirata naše telo.

• Jedi z visoko vsebnostjo beljakovin in maščob. Gre za dieto, ki rahlo vpliva na povečano kislost. Poznamo jo pod imenom keto dieta, obstaja pa tudi Atkinsova dieta, kjer se za pridobivanje energije uporabljajo maščobe in beljakovine. Med njihovo razgradnjo se rahlo poveča kislost. Ravnovesje je zato priporočljivo vzpostaviti z alkalnimi živili, na primer zelenjavo. Uživanje velikih količin beljakovin in maščob brez zelenjave ni koristno.
• Sladkorna bolezen. Pri diabetikih se skoraj vedno poveča kislost.
• Sladkor. Uživanje izdelkov, bogatih s sladkorjem, vodi do povečane zakisanosti in dviga insulina v krvi.
• Kronični stres. Kljub splošnemu prepričanju se v stresnih situacijah poveča alkalnost. Kronični stres je pogosto posledica nepravilnega delovanja nadledvične žleze. Ko le-ta ne deluje pravilno, se iz telesa izloča več kislin, kar vodi do povečane alkalnosti. Urinski testi v takem stanju pokažejo povečano kislost, kar je posledica prevelikega izločanja kisline, v resnici pa je v telesu prisotna povečana alkalnost.
• Starost. S staranjem se proizvodnja želodčne kisline zmanjšuje, kar vodi do alkalizacije telesa.
• Uživanje diuretikov. To v telesu ustvarja preveč alkalno okolje.

Če pH vrednost krvi pade izven zdravega območja, lahko to privede do smrtonosnih posledic. Čeprav imajo bazična živila številne koristne lastnosti, te niso neposredno povezane z vplivom na pH telesa. Ta živila vplivajo na pH vašega urina, ker naše telo vsak presežek odstrani preko urina, da ohrani pH ravnovesje.

Poudariti je treba, da ima naše telo številne mehanizme za natančno uravnavanje pH ravnovesja, vključno z različnimi puferskimi sistemi, pljuči, ledvicami, jetri in drugimi organi. Ključnega pomena je, da za dolgotrajno in učinkovito delovanje določenih sistemov, ki kompenzirajo kislost, potrebujemo zaloge bazotvornih mineralov, kot so kalij, natrij, kalcij in magnezij. Izdelke, bogate s temi minerali, ali posamezne dodatke je priporočljivo uživati vsakodnevno. Naš cilj bi moral biti ohranjanje naravne kislosti želodčnega soka, saj le to omogoča pravilno absorpcijo bazičnih mineralov, ki so ključni za uravnavanje pH krvi.