Oči, Ušesa, Nos & Grlo

Težave z ušesi, nosom in grlom so pogosto posledica zobnega motilnega polja, še posebej pri odraslih in predvsem, ko se težave pogosto ponavljajo. Ta pojav pomeni, da so bakterije ujete globoko v čeljusti, kar pogosto ni vidno niti na zobnem rentgenu. Te bakterije se nenehno sproščajo in širijo po celotnem telesu. Poleg tega pa z vnetji v ustni votlini povezujemo tudi parodontozo, resno stanje dlesni, ki vodi do izgube zob.

Sinusitis, ki se pojavi, ko se tkivo, ki obdaja sinuse, vname ali nabrekne, je ena izmed najpogostejših težav, povezanih z dihalnimi potmi. To stanje lahko povzroči različne simptome, kot so zamašen nos, bolečine na obrazu in glavobol, ter je pogosto posledica vnetne reakcije ali okužbe. Okužbe lahko povzročijo virusi, bakterije ali glivice, ki povzročajo vnetje in nelagodje.
Sinusi so z zrakom napolnjeni prostori znotraj lobanje, ki se nahajajo za čelom, nosnimi kostmi, ličnicami in očmi. V zdravem stanju sinusi ne vsebujejo bakterij ali drugih mikrobov. Ko pa se njihove odprtine zamašijo ali se v njih nabere preveč sluzi, postanejo idealno gojišče za mikroorganizme, kar vodi v razvoj sinusitisa.

Mandlji (Tonzili), ki se nahajajo v globini ustne votline na začetku žrela, služijo kot primarna obrambna linija telesa pred okužbami. Njihova glavna naloga je zaznavanje in zadrževanje mikroorganizmov, s čimer preprečujejo, da bi le-ti vstopili v spodnja dihala. Pogosto se zaradi te aktivnosti razvije tonzilitis, ki je vnetje tonzil, znano tudi kot angina. Vnetje lahko prizadene tudi žrelnico, ki se nahaja v nosno-žrelnem delu.
Angina je redka pri dojenčkih, medtem ko je pogostejša pri šolskih otrocih, starejših od deset let, ker so tonzile in žrelnica v tem življenjskem obdobju še posebej občutljive na mikrobne okužbe. Sčasoma, ko se odpornost organizma povečuje, postanejo okužbe manj pogoste. Čeprav tonzilitis sam po sebi običajno ni resna okužba, lahko postane problematičen, če ga spremlja okužba srednjega ušesa.

Sumi na okužbo ušesa so eden najpogostejših razlogov, zaradi katerih starši poiščejo pomoč zdravstvenih delavcev za svoje otroke. Najpogostejši tip okužbe ušesa je otitis media, ki nastane zaradi otekline in okužbe srednjega ušesa, lociranega tik za bobničem.
Akutna okužba ušesa se razvije v kratkem času in je običajno boleča. Po drugi strani pa so okužbe ušesa, ki trajajo dlje časa ali se ponavljajo, znane kot kronične okužbe ušesa. Te vključujejo prisotnost tekočine, otekline ali okužbe za bobničem, ki ne izzvenijo ali se neprestano vračajo, in lahko povzročijo dolgotrajne ali trajne poškodbe ušesa. Pogosto so povezane tudi z luknjo v bobniču, ki se ne zaceli.

Vnetje oči, znano tudi kot konjunktivitis, je pogosto stanje, pri katerem se pojavi draženje ali vnetje konjunktive, tanke prozorne membrane, ki prekriva beločnico in notranjo površino vek. To stanje lahko povzročijo različni dejavniki, vključno z bakterijskimi ali virusnimi okužbami, alergijskimi reakcijami ali draženjem zaradi tujkov, dima ali kemičnih snovi.
Simptomi vnetja oči običajno vključujejo rdečico v beločnicah, srbenje, občutek tujka v očeh, povečano solzenje, izcedek iz oči, ki je lahko prozoren ali gnojen, in občutljivost na svetlobo. V primeru bakterijskega konjunktivitisa je izcedek običajno gost in rumenkast ali zelenkast, medtem ko je pri virusnem konjunktivitisu izcedek bolj voden.

V nadaljevanju boste našli različne predloge za izvajanje frekvenčnih terapij z uporabo aparata Zapper-Pro. Pomembno je upoštevati tudi nasvete o podpornih terapijah (predvsem limfa, jetra in ledvice), ki so prav tako opisani v nadaljevanju. Poleg tega boste našli nekaj ključnih informacij za specifične diagnoze, na koncu pa tudi priporočene frekvenčne programe po Resonant Light Technology in po dr. med. Jutti Mauermann (Frequency Therapy). Frekvenčni protokol prilagodite glede na vašo diagnozo oz. trenutno telesno stanje.

Vse navedene terapije lahko izvajate z Zapperjem-Pro in F-Genom. Predvsem pri trdovratnejših bakterijskih okužbah je priporočljiva uporaba 11. harmonične resonančne frekvence (11-HRF). Pri izvajanju frekvenčnih terapij je pomembno spremljanje napredka. V primeru, da bi bilo potrebno spreminjanje odmerkov vaših zdravil, tega ne počnite brez neposrednega nasveta vašega zdravnika. Z njim se tudi redno posvetujte.