Melatonin je eden izmed najpomembnejših hormonov človeškega telesa, ki nastaja v žlezi češariki v možganih, prav tako tudi v očesni mrežnici, leči, gastrointestinalnem traktu, celicah kostnega mozga, limfocitih… in koži, ki je njegova največja proizvajalka. Melatoninu pravimo tudi »hormon noči«, saj svetloba njegovo tvorbo zavre, tema pa jo spodbuja. Izločanje in koncentracija v krvi sta največji sredi noči v času med 2. in 4. uro. V drugi polovici noči tvorba in s tem koncentracija melatonina v krvi začne postopoma upadati. Melatonin imenujemo tudi »hormon mladosti«, saj v povprečju količina po 25-em letu začne upadati, po 50-em letu se zmanjša za dve tretjini, po 80-em letu pa se praktično ne tvori več.
Melatonin je izreden antioksidant, ki zlahka prehaja celične membrane in krvno-možgansko pregrado in je lahko prisoten povsod v možganih. Melatonin vstopa v mitohondrije v celicah (tam se odvija celično dihanje) ter nevtralizira proste radikale praktično takoj ob njihovem nastanku. Prosti radikali so stranski produkt stalnih biokemijskih reakcij v telesu in povzročajo škodo celičnim membranam, beljakovinam in DNK-ju. Temu procesu rečemo oksidativni stres in se pojavi, ko pride do neravnovesja med tvorbo prostih radikalov in zmožnostjo telesa, da jih nevtralizira. Naše telo namreč uporablja antioksidante, da nevtralizira potencialno škodljive proste radikale. Ena izmed najbolj opaznih posledic oksidativnega stresa je prezgodnje staranje kože.
Pomanjkanje izločanja melatonina v nočnem času je pogost vzrok za moteno delovanje imunskega sistema, motnje cirkadianega ritma (lastnost procesov, ki se ciklično spreminjajo v odvisnosti od dnevno-nočnega cikla pogojev), motnje v spolnosti, motnje v spominu (predvsem v področju dolgoročnega spomina), glavobole in migrene, motnje razploženja in nenazadnje za že omenjeno prezgodnje staranje kože. Pomanjkanje melatonina vpliva tudi na nastanek težjih bolezni kot sta rak in Alzheimerjeva bolezen.
Ko človek počiva, se v njegovem telesu poveča količina antistresnih hormonov. Eden izmed najpomembnejših antistresnih hormonov je melatonin, ki smo ga opisali zgoraj. Ko se med počitkom poveča količina melatonina, se vklopi delovanje imunskega sistema. Organizem se takrat lahko začne intenzivneje ukvarjati z zdravljenjem prehlada, raka ali drugih bolezni. To samozdravljenje se dogaja predvsem tedaj, ko človek trdno spi, za kar pa potrebujemo dovolj melatonina.
Opisali smo že, kako, kdaj in kje v telesu nastaja antistresni hormon melatonin. Na povečanje količine “zdravilnega” melatonina pa lahko vplivamo tudi z neposrednim umirjanjem možganskega valovanja. Naj omenimo, da imajo tisti, ki redno meditirajo v krvi bistveno več melatonina od tistih, ki tega ne počnejo. Dejavnost možganov spremljamo z merjenjem njihovega elektromagnetnega valovanja z elektroencefalografom – EEG. Večja ko je psihofizična napetost, intenzivnejša je možganska aktivnost, večja je frekvenca elektromagnetnega nihanja in krajši so valovi. Trdnejši ko je počitek oz. spanec, počasnejše je valovanje, frekvenca je manjša, valovi pa daljši.
Poznamo pet stanj zavesti:
- Gama možganski valovi – 30 Hz do 100 Hz – povezani so z budnim stanjem in se lahko pojavijo, ko hkrati obdelujemo informacije v obeh možganskih hemisferah.
- Beta možganski valovi – 12 Hz do 30 Hz – odražajo zelo aktivno obdelavo. Pojavijo se med normalno budno zavestjo in zunanjo pozornostjo. Počasna beta: 12-17 Hz pomeni normalno obdelavo informacij in duševno aktivnost. Za to stanje je značilna povečana pozornost, “budnost”, mišice in telo so “napeti”; Hitra beta: 17-30 Hz pomeni povečano budnost in boj, beg ali tesnobo. Značilnost tega stanja je superbudnost”: stres, strah, anksioznost, zelo povečana pozornost. Mišice in telo so zelo “napeti”.
- Alfa možganski valovi – 8 Hz do 12 Hz – glavni ritem, ki ga opazimo pri normalni, sproščeni odrasli osebi. Prisoten je večino življenja. Šteje se za običajno stanje med budnostjo, vendar informacij ne obdeluje aktivno. Alfa je povezana z ustvarjalnostjo (kreativni ljudje pokažejo alfo, ko poslušajo in pridejo do rešitve) in miselnim delom. Alfa aktivnost je povezana tudi s splošno duševno in telesno/dušno koordinacijo, umirjenostjo, budnostjo in učenjem. Ljudje so v tem stanju običajno miroljubni in prijazni do okolja, značilno pa je “pozitivno razmišljanje”.
- Theta možganski valovi – 4 Hz do 8 Hz – ta možganski ritem je povezan z zaspanostjo. Pojavlja se v prvi fazi spanja in med globoko meditacijo, ko smo budni, a odprti za miselne podobe. Povezani so z ustvarjalnostjo, intuicijo, sanjarjenjem in fantaziranjem. Odražajo aktivnost limbičnega sistema, povečana aktivnost pa je opažena pri anksioznosti, vedenjski aktivaciji in inhibiciji. Za valove theta je značilna globoka sproščenost. Praviloma se pojavi s plitkim spanjem ali celo v polsnu. Možgani še zmeraj sprejemajo signale iz okolja in si jih celo bolje zapomnijo. Stanje lahko dosežemo tudi z meditacijo ali z osredotočanjem pozornosti (izklopimo “vse” ali “vse drugo”). Dejavnost imunskega sistema se v tem stanju poveča.
- Delta možganski valovi – 0 Hz do 4 Hz – ta možganski ritem se pojavi v globokem spanju. V tem stanju trdno spimo, počitek je popoln. Signalov iz okolja skoraj ne zaznavamo, imunski sistem je najdejavnejši, (samo)zdravljenje pa najintenzivnejše.
Težava sodobnega človeka je predvsem stresno življenje, posledica pa je presežek beta valovanja možganov ter pomanjkanje valovanja theta in delta, kar je sicer značilno za počitek. Neprestano živimo v stresnih okoliščinah v službi in doma, v zaprtem prostoru s pomanjkanjem sonca in negativnih ionov v zraku, v hrupu, ob gledanju televizije ali v odtujenih medčloveških odnosih. Že od malih nog smo navajeni na nenaravno okolje in ves čas delujemo beta valovanju možganov, torej na “visokih obratih”. Na to stanje smo se tako navadili, da je postalo že nekaj vsakdanjega.
Najočitnejši kazalnik presežka beta možganov je pomanjkanje trdnega sna, v osnovi pa se z nespečnostjo z leti sreča vedno več ljudi. Mnogi se svojega slabega spanja niti ne zavedajo, saj spijo precej, a se zjutraj zbudijo utrujeni. Očitni znamenji kronično slabega počitka sta daljše spanje ob koncih tedna in dremanje preko dneva. Najpogostejše žrtve nespečnosti so hkrati tudi najbolj ogroženi, torej ostareli in zelo bolni. Največ koristi si z umirjanjem možganskega valovanja lahko obetajo prav ostareli, bolni in stresno živeči ljudje.
Raziskave so pokazale, da z umirjanjem možganskega valovanja popustijo bolečine, ljudje se sprostijo in doživijo olajšanje. Krvne preiskave so pokazale, da se poveča količina beta endorfinov v krvi za 10-50% (N. Shealy, R. Cox) ali povprečno za 25% (R. D. Cady, N. Shealy). Endorfini sodijo med naša notranja mamila (nedogeni opiati), ki jih ustvarja telo za blažitev bolečin. Endorfini ne povzročajo odvisnosti, vplivajo pa na razpoloženje. To je razlog, da je umirjanje možganskega valovanja uporabno pri depresivnih stanjih in pri blažitvi bolečin. Postopki umirjanja možganskega valovanja pomagajo živčnim in anksioznim bolnikom (F. Budzynski, 1980).
Poveča se količina serotonina v krvi. Iz serotonina telo (predvsem ponoči) ustvari melatonin – hormon, ki ima osrednjo vlogo pri spodbujanju spanja, delovanja imunskega sistema in razstrupljanju organizma (najučinkovitejši naravni antioksidant). Od tu sledi izboljšanje spanja, boljše delovanje imunskega sistema in pospešeno razstrupljanje predvsem jeter.
Z umirjanjem možganskega valovanja pa si, sodeč po kliničnih raziskavah, lahko obetamo izboljšanje tudi pri drugih boleznih, na primer pri kroničnih glavobolih in migrenah (D. J. Anderson; G. D. Solomon), psihosomatsko povzročenih kožnih boleznih, pri zdravljenju alkoholizma in drugih odvisnosti, pri luskavici in drugih kožnih boleznih (O. Carreau), pomagamo pa lahko tudi v kirurgiji za lajšanje pooperativnih težav in za pripravo bolnika na operacijo. (R. Cosgrove; R. Lesser idr.)
Napiši komentar