Depresija in frekvenčna terapija

Depresija

Depresija je resna duševna motnja, pri kateri človek dalj časa doživlja globoko žalost, izgubo zanimanja za dejavnosti, ki so mu bile prej v veselje, občutno pomanjkanje energije in vztrajen občutek manjvrednosti, krivde ali brezupa. Gre za stanje, ki presega običajno slabo voljo ali začasno otožnost, saj depresija močno vpliva na posameznikovo mišljenje, čustvovanje, telesno počutje in vsakdanje delovanje. Pri nekaterih ljudeh se depresija prepleta tudi z anksioznostjo (tesnobo), kar lahko dodatno zaplete njeno prepoznavanje in zdravljenje. Vzroki za nastanek depresije so pogosto kombinacija genetskih dejavnikov, dolgotrajnega stresa, težkih življenjskih preizkušenj in sprememb v kemiji možganov. Na nastanek depresije vplivajo tudi podzavestni vzorci kot so strah pred (ne)uspehom, prikrita oz. potlačena jeza, nesposobnost reči "ne" oz. postaviti se zase, brezup... Če depresije ne prepoznamo pravočasno in je ne zdravimo ustrezno, se lahko stanje sčasoma poglobi ter močno poslabša kakovost življenja. Zato je ključno, da znake depresije vzamemo resno in poiščemo strokovno pomoč, ki lahko s psihoterapijo, spremembo življenjskega sloga in po potrebi tudi z zdravili pripomore k okrevanju.

Vpliv frekvenc in magnetnih polj na možgane

Možgani so izjemno občutljiv električni organ. Milijarde nevronov (živčnih celic) v možganih komunicirajo med seboj s pomočjo drobnih električnih impulzov. Ti impulzi omogočajo vsa čustva, misli, občutke in telesne odzive. Kadar možganska aktivnost postane neuravnotežena – na primer pri depresiji – se komunikacija med določenimi deli možganov upočasni ali oslabi.

Znanstveno potrjena metoda, imenovana transkranialna magnetna stimulacija (TMS), uporablja pulzirajoča magnetna polja, da nežno spodbudi živčne celice v določenih predelih možganov. Magnetno polje, ki se hitro vklaplja in izklaplja (pulzira), v možganih sproži šibke električne tokove. Ti tokovi aktivirajo (spodbujajo) ali umirijo (zavrejo) delovanje določenih možganskih regij, odvisno od frekvence pulzov.

Ilustracija vpliva frekvenc na možgane

Začetki raziskovanja električne stimulacije živcev in mišic segajo v konec 18. stoletja, ko sta Luigi Galvani (italijanski anatom, zdravnik in fizik) in Alessandro Giuseppe Anastasio Volta (italijanski plemič in fizik) s poskusi dokazala, da živci prevajajo informacije po telesu. Kasneje je Michael Faraday (angleški fizik in kemik) leta 1831 odkril pojav elektromagnetne indukcije, ki je tlakoval pot sodobnim metodam stimulacije možganov. Na osnovi teh odkritij sta Merton, P. A., in Morton, H. B. leta 1980 prvič izvedla transkranialno magnetno stimulacijo (TMS) z enosmernim tokom skozi lasišče. Nadaljnji preboj je sledil leta 1985, ko je Anthony Barker s sodelavci predstavil uspešno uporabo TMS za prikaz prenosa signalov iz možganske skorje do mišic. Metoda je omogočila preučevanje živčnih povezav ob bistveno manj neprijetnih občutkih za preiskovane posameznike. Leta 1997 je bila TMS odobrena za klinično uporabo v Kanadi, leta 2002 pa je uradno postala priznana terapija za zdravljenje depresije, ki ni odzivna na običajne metode.

Magnetna stimulacija pomaga:

  • Povečati delovanje področij možganov, ki so pri depresiji prešibko aktivna (npr. leva dorzolateralna prefrontalna skorja).
  • Zmanjšati prekomerno aktivnost področij, ki so preveč aktivna pri določenih drugih motnjah (npr. pri anksioznosti ali posttravmatski stresni motnji).

Tako kot TMS tudi frekvenčna terapija uporablja natančno določene frekvence električnih ali magnetnih impulzov za podporo naravni električni aktivnosti v telesu in možganih. Frekvenčni generatorji prek elektrod, ki oddajajo pulzirajoča magnetna polja, ustvarjajo ciljno usmerjena polja, ki učinkovito vplivajo na celično raven prek šibkih električnih tokov.

Pulzirajoča magnetna polja in natančne frekvence pomagajo uskladiti naravno delovanje možganov, spodbudijo proizvodnjo naravnih "hormonov sreče", kot sta serotonin in dopamin ter pomagajo blažiti simptome depresije in drugih čustvenih stanj — na neinvaziven in naraven način.

Kako brati te frekvence

Programi, navedeni v nadaljevanju, so specifični protokoli za določeno obliko depresije.

Številke (150, 200, 900 itd.) so frekvence v Hz, ki jih s pomočjo elektrod postopoma vnašamo v telo. Vsak posamezen program traja 30 minut, torej z vsako od desetih frekvenc po tri minute.

  • Nizke frekvence (150 Hz, 200 Hz...) = živčni sistem, sproščanje, proti tesnobi.
  • Srednje frekvence (900 Hz, 2.500 Hz, 8.250 Hz...) = čustvena stabilizacija, hormonski sistemi.
  • Visoke frekvence (52.500 Hz, 122.530 Hz...) = globinsko balansiranje možganskih, biopoljskih funkcij, vključuje tudi mitohondrijsko podporo in globljo regeneracijo.

Zakaj toliko različnih frekvenc?

Depresija ni enoznačna bolezen – vpliva na živce, hormone, možganske tokove in energijske mreže.

Zato ETDFL ponuja paket frekvenc, ki sočasno pokrivajo:

  • Hormonsko ravnovesje (npr. po porodu – poporodna depresija).
  • Možgansko električno aktivnost (endogena, manična depresija).
  • Čustvene vzorce in nevrotransmiterje (unipolarna depresija, depresivna motnja).

Uporaba ETDFL frekvenc

Zapper-Pro programiramo za vsako posamezno obliko depresije. Vsak naveden program traja 30 minut, z vsako od navedenih frekvenc 3 minute. Posamezen želen program lahko uporabljamo vsak dan in ga ponovimo 1–2× dnevno, v težjih primerih tudi večkrat.

ETDFL frekvence za depresijo so zaporedja različnih frekvenc, ki skupaj pokrivajo živčno, hormonsko, čustveno in energijsko komponento bolezni – ni le ena frekvenca, temveč cela "terapevtska matrika".

Pri izvajanju terapij je najbolje uporabiti pulzno magnetno polje, ki ga omogočata F-Gen in Tor-Gen. Oba se priključita na Zapper-Pro. Izbira enega ali drugega je odvisna od potreb vsakega posameznika.

F-Gen deluje tudi kot samostojna enota in omogoča delovanje 30 minut ali 10 ur na posebej izbranih frekvencah: 1.2 Hz, 7.83 Hz (Schumannova resonanca) ter 7 solfeggio frekvenc. Oddaja skalarne valove, ki jih dodatno ojača pulzno magnetno polje in jih pošlje v prostor v polmeru do 5 metrov.

Tor-Gen ima poleg skalarne in prstenaste zavojnice (pulzno magnetno polje) tudi toroidno zavojnico, ki generira pulzirajoče magnetno-torzijsko polje. To omogoča še širšo in bolj homogeno razpršitev ojačanega polja v prostor – do polmera 8 metrov.

Ko sta F-Gen ali Tor-Gen priključena na Zapper-Pro, lahko oddajata katerokoli frekvenco med 1 Hz in 1 MHz – torej frekvence, ki jih vnesemo v Zapper-Pro. Po raziskavah, opisanih tudi v tem članku, takšna kombinacija nudi izredno podporo pri obravnavi stanj, kot je depresija in podobne motnje razpoloženja.

Zapper-Pro omogoča uporabo tako deset-frekvenčnih, polurnih programov, kot tudi enofrekvenčnih 9-urnih programov. V slednjem primeru to pomeni, da lahko posamezno frekvenco v prostor oddajamo neprekinjeno do 9 ur.

Frekvenčna terapija - Depresija in sorodne motnje

Pred začetkom izvajanja terapij proti depresiji, pa tudi kasneje, je priporočljivo vključiti podporne terapije za limfo, ledvice in jetra. V ETDFL frekvenčni listi boste našli naslednje frekvenčne nize:

  • Podpora limfnemu sistemu: 140 Hz, 350 Hz, 930 Hz, 11.950 Hz, 25.540 Hz, 35.670 Hz, 87.500 Hz, 93.500 Hz, 234.250 Hz, 527.810 Hz
  • Podpora jetrom: 200 Hz, 220 Hz, 680 Hz, 2.450 Hz, 3.000 Hz, 7.500 Hz, 96.500 Hz, 326.160 Hz, 505.510 Hz, 632.010 Hz
  • Podpora ledvicam: 120 Hz, 680 Hz, 850 Hz, 7.500 Hz, 12.070 Hz, 27.500 Hz, 97.500 Hz, 275.620 Hz, 523.010 Hz, 687.450 Hz

Vse frekvence v slovenskem jeziku (vključno z omenjeno podporo organom) najdete v celotni PDF knjigi, ki je na voljo tukaj.

Po možnosti izvajajte podporne terapije za vse organe (ledvice, jetra, srce, vranica, pljuča, nadledvične žleze, ščitnica – in limfa). Več informacij o tem začetnem protokolu najdete v prispevku o začetnem protokolu.

Podporne frekvence za organe "učijo" organe delovati v lastnem zdravem ritmu – na njihovi pravi, naravni frekvenci. S tem spodbujamo mehanizme samozdravljenja, ki jih telo že ima. Pogosto ga je treba le nežno podpreti, da znova najde ravnotežje.

Frekvenčne programe za pomoč pri depresiji lahko izvajate do trikrat dnevno (v težjih primerih, kot je bilo omenjeno zgoraj), vse dni v tednu, glede na vaše počutje in potrebe. Posamezne frekvenčne programe lahko med seboj tudi kombinirate, saj se med seboj lahko dopolnjujejo.

Zlasti v primeru izčrpanosti, stresa ali hormonskega neravnovesja je priporočljivo podpreti nadledvične žleze s frekvencami:

  • Podpora nadledvičnim žlezam: 70 Hz, 5.500 Hz, 73.300 Hz, 134.250 Hz, 357.300 Hz, 454.370 Hz, 519.680 Hz, 689.410 Hz, 712.230 Hz, 993.410 Hz
  • Uravnavanje delovanja nadledvičnih žlez za pravilno izločanje hormonov in odziv na stres. 1.335 Hz

Frekvenca 1.335 Hz se lahko uporablja tudi preko noči s pomočjo F-Gen-a ali Tor-Gen-a, priključenega na Zapper-Pro (na enofrekvenčnem 9-urnem programu).

V primeru izgorelosti vsekakor dodajte tudi naslednja programa:

  • Utrujenost, splošno: 50 Hz, 120 Hz, 600 Hz, 3.870 Hz, 72.250 Hz, 125.430 Hz, 352.930 Hz, 496.010 Hz, 682.450 Hz, 755.490 Hz
  • Sindrom kronične utrujenosti: 50 Hz, 120 Hz, 600 Hz, 3.870 Hz, 72.250 Hz, 125.430 Hz, 387.500 Hz, 525.910 Hz, 712.500 Hz, 825.440 Hz
Frekvenčna terapija - Depresija in sorodne motnje

Depresija

Depresivna motnja 150 Hz, 200 Hz, 900 Hz, 2.750 Hz, 5.120 Hz, 52.500 Hz, 102.320 Hz, 362.570 Hz, 601.680 Hz, 775.620 Hz
Vključuje globoko in dolgotrajno žalost, pogosto z izgubo zanimanja za vsakdanje dejavnosti.
Bipolarna depresija 160 Hz, 200 Hz, 10.530 Hz, 45.160 Hz, 62.500 Hz, 293.830 Hz, 425.000 Hz, 571.000 Hz, 833.000 Hz, 932.000 Hz
Faze evforije in hude depresije se izmenjujejo, kar močno vpliva na stabilnost razpoloženja.
Anksiozne motnje 80 Hz, 620 Hz, 870 Hz, 5.810 Hz, 225.000 Hz, 423.070 Hz, 572.000 Hz, 727.330 Hz, 841.120 Hz, 903.930 Hz
Skupina duševnih motenj, pri katerih je glavni simptom tesnobnost.
Depresija, Endogena (Manična) 150 Hz, 200 Hz, 900 Hz, 2.750 Hz, 5.120 Hz, 52.500 Hz, 472.000 Hz, 532.500 Hz, 695.230 Hz, 762.020 Hz
Izvira iz notranjih bioloških dejavnikov in pogosto vključuje tudi manije.
Depresija, Nevrotična 150 Hz, 200 Hz, 900 Hz, 2.750 Hz, 5.120 Hz, 52.500 Hz, 96.400 Hz, 175.870 Hz, 350.770 Hz, 452.570 Hz
Blažja oblika depresije, pogosto povezana s pretirano tesnobo.
Depresija, Poporodna 150 Hz, 200 Hz, 900 Hz, 2.750 Hz, 5.120 Hz, 52.500 Hz, 231.530 Hz, 347.050 Hz, 402.500 Hz, 717.530 Hz
Pojavi se po porodu in je povezana z izčrpanostjo, žalostjo in hormonskimi spremembami.
Depresija, Unipolarna 150 Hz, 200 Hz, 900 Hz, 2.750 Hz, 5.120 Hz, 52.500 Hz, 231.530 Hz, 347.050 Hz, 402.500 Hz, 717.530 Hz
Značilna je dolgotrajna potlačenost brez manije.
Depresivni Sindrom 150 Hz, 200 Hz, 900 Hz, 2.750 Hz, 5.120 Hz, 52.500 Hz, 235.000 Hz, 547.500 Hz, 725.080 Hz, 923.000 Hz
Skupek simptomov depresije v različni jakosti in kombinacijah.
Depresija Shigella flexneri 120 Hz, 200 Hz, 900 Hz, 47.500 Hz, 110.250 Hz, 52.500 Hz, 425.140 Hz, 570.000 Hz, 841.000 Hz, 932.000 Hz
Okužbe s Shigello lahko vplivajo na čevesje in posredno tudi na razpoloženje.

Nevroze

Nevroza, Depresivna 160 Hz, 350 Hz, 950 Hz, 5.120 Hz, 27.150 Hz, 52.500 Hz, 127.500 Hz, 234.250 Hz, 842.000 Hz, 937.440 Hz
Depresivno razpoloženje ob stalni Čustveni napetosti.
Nevroza, Hipohondrijska 80 Hz, 620 Hz, 950 Hz, 5.120 Hz, 27.250 Hz, 42.500 Hz, 95.950 Hz, 727.330 Hz, 841.120 Hz, 903.910 Hz
Pretirana skrb za zdravje in iskanje bolezni, ki jih ni.
Nevroza, Obsesivno-kompulzivna 130 Hz, 230 Hz, 620 Hz, 6.950 Hz, 27.500 Hz, 85.540 Hz, 122.710 Hz, 453.010 Hz, 743.540 Hz, 836.420 Hz
Za njo so značilne prisilne misli in ritualna vedenja.
Nevroza, Post-travmatična, vojna 140 Hz, 680 Hz, 2.500 Hz, 60.000 Hz, 122.530 Hz, 300.000 Hz, 496.010 Hz, 655.200 Hz, 750.000 Hz, 912.330 Hz
Nastane kot posledica travmatičnih izkušenj, pogosto z bliskovitimi spomini in Čustveno otopelostjo.
Nevroze, Fobične 80 Hz, 240 Hz, 570 Hz, 970 Hz, 2.500 Hz, 13.930 Hz, 250.000 Hz, 322.520 Hz, 425.750 Hz, 625.000 Hz
Pretirani in neutemeljeni strahovi pred določenimi situacijami ali predmeti.
Nevroze, Tesnoba 80 Hz, 620 Hz, 870 Hz, 5.810 Hz, 225.000 Hz, 423.070 Hz, 572.000 Hz, 727.330 Hz, 841.120 Hz, 903.930 Hz
Dolgotrajna notranja napetost in skrb brez konkretnega vzroka.

PTSD in stres

Posttravmatske stresne motnje (PTSD) 140 Hz, 680 Hz, 2.500 Hz, 60.000 Hz, 122.530 Hz, 300.000 Hz, 496.010 Hz, 655.200 Hz, 750.000 Hz, 912.330 Hz
Razvije se po hudi travmi in vključuje tesnobo, motnje spanja in izogibanje sprožilcem.
Stres - Razbremenitev 140 Hz, 680 Hz, 2.500 Hz, 60.000 Hz, 122.530 Hz, 300.000 Hz, 496.010 Hz, 655.200 Hz, 750.000 Hz, 912.330 Hz
Splošna podpora pri telesni in psihološki napetosti.
Stres (alternativni niz dr. Williams) 140 Hz, 680 Hz, 2.500 Hz, 60.000 Hz, 122.530 Hz, 372.500 Hz, 496.010 Hz, 655.200 Hz, 755.000 Hz, 805.150 Hz
Modificiran program za uravnavanje stresa s poudarkom na frekvenčni harmonizaciji.

Pri blažjih oblikah depresivnega počutja lahko posameznik veliko naredi sam z naravnimi oblikami podpore. Med tradicionalnimi zelišči, ki jih pripravimo v obliki čaja, izstopajo šentjanževka, žajbelj in sladki koren, ki pomirjajo in uravnavajo razpoloženje. Dopolnilno pomoč lahko nudijo tudi kopeli s preslico, svetlobna terapija, gibanje v naravi in pisanje dnevnika oz. "hvaležnice".

Za podporo čustveni stabilnosti so lahko v pomoč Bachove esence (klik), ki so na voljo tudi v obliki frekvenc. Priporočljivo je posvetiti pozornost tudi elementarnemu ravnovesju (klik) (les, ogenj, zemlja, kovina, voda), saj ima to pomembno vlogo pri razpoloženju in energiji ter upoštevanje cirkadianega ritma dneva, letnega časa in življenjskega obdobja.

Hrana naj bo enostavna, nepredelana in brez poživil.

Negujmo družabnost, čustveno povezanost ter telesno aktivnost. Ozavestimo, kaj pomeni "zdrava meja".

Čustveno stanje večne žrtve ne doprinese k boljšemu počutju. Prevzemimo odgovornost za naša čustva in reakcije, kadar naše želje niso izpolnjene. Vzemimo si čas za razmislek in prevetrimo naš sistem vrednot. Negujmo empatijo. Več o čustvih in frekvencah preberite tukaj.

ŽIVETI JE TREBA

Ti pristopi ne nadomeščajo zdravljenja, a so lahko dragocena dopolnitev. V primeru resnejših ali dolgotrajnih težav pa je nujno, da se posvetujete z zdravnikom ali strokovno usposobljeno osebo.

Zelišča za podporo razpoloženju

Viri: