Kaj je DMSO
Osnove: kaj je DMSO, zakaj je posebna snov in kako se uporablja.
DMSO (dimetil sulfoksid) je snov, znana predvsem kot močno topilo in po sposobnosti hitrega prehajanja skozi kožo. V osnovi gre za stranski produkt pri predelavi lesa, velja pa za snov z izjemno močnim biološkim delovanjem. DMSO ima protivnetne, analgetične in regenerativne učinke, zlasti pri lokalnih težavah z mišicami, sklepi in mehkimi tkivi. Pomembna je pravilna uporaba, pri čemer so ključni čistost, natančnost in razumevanje njegovega delovanja.
Več o povezavi med frekvencami in DMSO preberite v poglavjih v nadaljevanju tega članka.
DMSO predstavlja most med znanostjo in naravo – preprosto, a izjemno močno orodje, ki ob razumevanju in odgovorni uporabi ponuja presenetljiv potencial za podporo telesu in procesom celjenja.
Osnove: kaj je DMSO, zakaj je posebna snov in kako se uporablja.
Od industrijskega topila, skozi raziskave in regulativne omejitve, do sodobne in široke uporabe.
Amfifilnost, topilnost, koncentracija in vpliv na celične membrane.
Tetovaže, klor, nečistoče, materiali, zdravila – ključna pravila.
Pregled koncentracij in praktičen način priprave mešanic.
Kako uporabljati, kako pogosto in kdaj narediti premor.
Smiselnost, omejitve in načelo zmernosti.
9 primerov praktične uporabe.
uporaba DMSO v kombinaciji s frekvenčnimi terapijami z Zapper‑Pro.
Najpomembnejše točke na enem mestu.
Kratki odgovori na najpogostejša vprašanja o DMSO.
Uporabljena literatura.
DMSO (dimetil sulfoksid) je majhna, amfifilna molekula (topna tako v vodi kot v maščobah), ki se že desetletja uporablja kot industrijsko in laboratorijsko topilo. Posebnost DMSO je njegova sposobnost prehajanja skozi kožo in biološke membrane, zaradi česar se v praksi pogosto omenja tudi zunaj klasičnih industrijskih okvirov.
Prav ta lastnost pomeni, da DMSO ni “navadna tekočina”. Kar je prisotno na koži v času nanosa, lahko v določenih pogojih prodre globlje v tkivo. Zato se pri uporabi vedno poudarja čista koža, ustrezna koncentracija in premišljena uporaba. Več o kemiji DMSO →
Imena nekaterih žveplovih spojin so si podobna, vendar gre za različne snovi z različnimi lastnostmi:
Pogosto se pojavlja izraz »alergija na žveplo«, ki pa je v praksi pogosto napačno razumljen. Občutljivosti so običajno povezane z določenimi žveplovimi spojinami, ne pa z žveplom kot elementom. Pojasnilo o žveplu, sulfitih in alergijah →
DMSO obstaja v različnih kakovostih in namenih uporabe. Za stik s kožo je smiselno izbirati izdelke z jasno označeno čistostjo, poreklom in namenom. Farmacevtska vs. industrijska kakovost →
DMSO (dimetil sulfoksid) je bil prvič opisan v drugi polovici 19. stoletja, ko so kemiki raziskovali stranske produkte obdelave lesa in lignina. Pisalo se je leto 1866, ko ga je prvi izoliral ruski kemik Alexander M. Saytzeff. Sprva je bil zanimiv predvsem kot industrijsko topilo, saj je učinkovito raztapljal številne snovi, ki so bile za druga topila problematične.
Prelomni trenutek je nastopil sredi 20. stoletja, ko so raziskovalci odkrili njegovo sposobnost zaščite celic pri zamrzovanju ter njegovo edinstveno lastnost, da prodira skozi kožo in celične membrane ter s seboj prenaša druge koristne snovi.
Kljub obetavnim rezultatom DMSO nikoli ni postal del rutinske klinične terapije. Zaradi medijskega senzacionalizma, previdnosti regulatorjev in predvsem dejstva, da snovi ni mogoče patentirati, je ostal na robu sistema. Tako je postopoma postal »ljudsko zdravilo« — dostopno, učinkovito in še danes v uporabi med posamezniki, terapevti in športniki po vsem svetu.
Resnejše znanstveno zanimanje za DMSO se je pojavilo v petdesetih letih 20. stoletja, ko so raziskovalci opazili, da snov nenavadno hitro prehaja skozi kožo in druge biološke membrane. Ta lastnost je sprožila val raziskav na področju farmacije, biologije in medicine.
V šestdesetih letih so v ZDA in drugod po svetu potekale obsežne raziskave o potencialni medicinski uporabi DMSO. Preučevali so ga kot:
V tem obdobju se je DMSO hitro razširil tudi izven strogo znanstvenih krogov, kar je vodilo do neenotne in včasih nepremišljene uporabe. Posledično so se pojavila tudi poročila o neželenih učinkih, zlasti pri visokih koncentracijah ali neustrezni uporabi.
Leta 1965 so ameriški regulatorni organi (FDA) začasno omejili nadaljnje klinične raziskave DMSO, potem ko so študije na živalih pokazale spremembe na očesni leči pri zelo visokih odmerkih. Ta odločitev je močno upočasnila širšo medicinsko uporabo DMSO, čeprav raziskave niso povsem prenehale.
Pomembno je poudariti, da so bile te ugotovitve povezane z izjemno visokimi koncentracijami in pogoji, ki se bistveno razlikujejo od nadzorovane, razredčene uporabe. Kljub temu je previdnost postala stalnica pri nadaljnjem razvoju.
Danes se DMSO uporablja predvsem v specializiranih in reguliranih okoljih, na primer kot pomožna snov v farmaciji, v laboratorijih ter pri krioprezervaciji celic in tkiv. V teh okoljih je njegova uporaba natančno nadzorovana in standardizirana.
Vzporedno s tem se je skozi desetletja ohranilo zanimanje za praktično uporabo DMSO zunaj uradne medicine. Zaradi tega je danes še posebej pomembno, da so informacije o snovi uravnotežene, zgodovinsko utemeljene in brez pretiranih obljub.
DMSO je snov z nenavadno kombinacijo fizikalnih in kemijskih lastnosti, ki jih je težko najti v eni sami molekuli. Prav ta kombinacija pojasnjuje, zakaj se DMSO uporablja kot topilo, pomožna snov in raziskovalno orodje v različnih znanstvenih področjih.
Molekula DMSO je majhna in simetrična, kar ji omogoča hitro gibanje v vodnih in maščobnih okoljih. Zaradi tega se zlahka meša z vodo, alkoholom in številnimi organskimi spojinami.
Ta lastnost je pomembna tudi v biološkem kontekstu, saj majhne molekule lažje prehajajo skozi membrane kot večje in bolj kompleksne strukture.
DMSO je amfifilna snov – del molekule je vodoljuben, del pa maščoboljuben. To pomeni, da lahko deluje kot nekakšen “most” med vodnimi in lipidnimi okolji v telesu.
Prav zaradi te lastnosti lahko DMSO raztaplja snovi, ki bi sicer ostale ločene (npr. vodotopne in maščobotopne). Kako to deluje na molekularni ravni →
V laboratorijih in farmaciji se DMSO uporablja kot močno topilo, kadar druge tekočine ne zadostujejo. Poleg tega lahko stabilizira nekatere snovi, ki so sicer občutljive na razgradnjo ali obarjanje.
Zaradi teh lastnosti je postal standardno orodje pri shranjevanju celic in tkiv (krioprezervacija), kjer pomaga zmanjševati poškodbe ob zamrzovanju.
Delovanje DMSO je močno odvisno od koncentracije. Nižje koncentracije se obnašajo drugače kot višje, kar vpliva tako na topilne lastnosti kot na interakcijo s tkivi.
V znanstveni literaturi je opisano, da lahko DMSO glede na koncentracijo, tkivo in okoliščine deluje bodisi antioksidativno bodisi prooksidativno. To pomeni, da njegov učinek ni enoznačen, temveč odvisen od konteksta uporabe.
V tem okviru se v literaturi omenjajo tudi antioksidativni podporni mehanizmi (npr. vitamin C in drugi antioksidanti), predvsem kot del splošnega ravnovesja oksidativnih procesov v telesu, ne kot samostojna terapija. Prav zato so primerne koncentracije, premori in zmernost pomembnejši od agresivnega pristopa.
Razumevanje osnovnih mehanizmov delovanja DMSO pomaga postaviti realna pričakovanja in zmanjšati tveganja, ki izhajajo iz napačne ali nepremišljene uporabe.
DMSO ima posebne lastnosti, zaradi katerih zahteva več previdnosti kot običajni topični pripravki. Večina zapletov, o katerih se poroča, ni posledica same snovi, temveč neustrezne uporabe, previsokih koncentracij ali nanosa na neprimerno pripravljeno kožo.
Višje koncentracije DMSO ne pomenijo nujno boljše izbire. Pogosteje povzročijo:
Smiselno je začeti z nižjimi koncentracijami in opazovati odziv kože. Pri dolgotrajni uporabi so priporočljivi premori.
Pri nekaterih ljudeh se po uporabi pojavi značilen vonj po česnu, ki je posledica presnovnih procesov v telesu. Običajno je prehoden in ni znak nevarnosti.
Pri DMSO je pravilno redčenje eden najpomembnejših dejavnikov varne in smiselne uporabe. Delovanje DMSO je tesno povezano z vodo, saj voda omogoča pravilno razporeditev molekul in njihov prehod skozi tkiva. Previsoka koncentracija ne pomeni boljšega učinka, temveč pogosteje vodi v draženje ali neželene kožne odzive.
DMSO pri nižjih koncentracijah deluje drugače kot pri višjih. V vodi se molekule razporejajo tako, da lažje prehajajo skozi tkiva, medtem ko se pri previsokih koncentracijah molekule DMSO močneje povezujejo med seboj. To lahko poveča lokalni učinek, hkrati pa tudi tveganje za rdečico, pekoč občutek ali zadebelitev kože.
Različna tkiva vsebujejo različno količino vode. Mehka tkiva in območja z dobrim krvnim obtokom običajno potrebujejo nižje koncentracije kot suha ali vezivna tkiva.
Za večino zunanjih (topičnih) uporab se DMSO redči z destilirano ali demineralizirano vodo. To je osnovno priporočilo tudi v literaturi.
Fiziološka raztopina se uporablja predvsem pri občutljivih sluznicah (npr. oči, ušesa, nos), kjer je pomembno ohranjanje naravnega osmotskega ravnovesja. Pri običajni uporabi na koži fiziološka raztopina ni nujna in ne predstavlja splošne prednosti pred vodo.
Spodnja tabela prikazuje pogosto uporabljene koncentracije DMSO ter primere namenov uporabe, kot se omenjajo v praksi in literaturi. Gre za orientacijo, ne za univerzalna pravila.
| Koncentracija | Razmerje (DMSO : voda) | Primer za 10 ml | Primeri namenov uporabe |
|---|---|---|---|
| 30–40 % | 3–4 : 7–6 | 3–4 ml DMSO + voda do 10 ml | zelo občutljiva koža, prvi test, površinska tkiva, limfni predeli |
| 50 % | 1 : 1 | 5 ml DMSO + 5 ml vode | splošna lokalna uporaba, mehka tkiva, napetost, podporna uporaba pri vnetjih |
| 60–70 % | 6–7 : 4–3 | 6–7 ml DMSO + voda do 10 ml | globlja mehka tkiva, sklepi, kite, hematomi, zatrdline |
| 80 % | 4 : 1 | 8 ml DMSO + 2 ml vode | lokalne točke, kratkotrajna uporaba, izkušeni uporabniki |
Pred prvo uporabo vedno naredite testni nanos na majhnem predelu kože. Blaga toplota ali prehodna rdečica sta običajna odziva in praviloma izgineta v 10–20 minutah.
Če je odziv premočan, koncentracijo znižajte. Če koža dobro prenaša mešanico, se koncentracija po potrebi prilagaja postopno.
Spodaj je uporaben “okvir”, ne pa univerzalni protokol. Pri specifičnih stanjih je ključno, da se upoštevajo individualne okoliščine.
Pri dolgoročni uporabi je smiselno delati premore (npr. periodično), še posebej, če se pojavi suhost, luščenje ali občutljivost.
Pri nekaterih ljudeh se lahko ob uporabi DMSO pojavijo prehodni odzivi, kot so utrujenost, glavobol, občutek pritiska, blaga slabost ali spremembe na koži. V literaturi se to pogosto opisuje kot razstrupljevalni ali prilagoditveni odziv telesa.
Takšni odzivi praviloma niso znak alergije, temveč posledica sprememb v lokalnem tkivnem okolju in presnovnih procesih. Ob izrazitejših odzivih je priporočljivo znižati koncentracijo, podaljšati premore ali začasno prekiniti uporabo. Opazovanje odziva in zmernost sta ključna.
Ena izmed najbolj posebnih lastnosti DMSO je njegova sposobnost, da lahko poveča prehod drugih snovi skozi kožo in biološke membrane. Prav zaradi tega ima kombiniranje DMSO z drugimi snovmi lahko smiseln namen – hkrati pa zahteva več previdnosti kot običajna topična uporaba.
Najpogostejša in najbolj nevtralna kombinacija je DMSO + voda. Voda omogoča pravilno razporeditev molekul in nadzor nad koncentracijo.
Spodnje kombinacije se v praksi pogosto uporabljajo zaradi boljše prenašljivosti ali blaženja občutka toplote.
Zaradi prenašalnega učinka DMSO je pri nekaterih snoveh potrebna posebna zadržanost:
V nadaljevanju so predstavljeni recepti za uporabo DMSO, namenjeni zahtevnejšim uporabnikom, ki želijo k lokalnim mešanicam dodati tudi naprednejše sestavine, kot je koloidno srebro. Kljub temu lahko vse recepte uporabljate tudi na povsem enak način, kot je opisano drugje v tem članku – z uporabo destilirane vode ali fiziološke raztopine, brez dodatnih sestavin.
Recepti in večina strokovnih informacij o delovanju DMSO, uporabi in varnosti v tem poglavju temeljijo na knjigi
Healing with DMSO – The Complete Guide to Safe and Natural Treatments avtorice Amande Vollmer, ki velja za enega najbolj celovitih in praktično usmerjenih virov na tem področju.
Pri vsakem receptu so navedeni tudi izbrani primeri podpornih frekvenčnih programov za izvajanje frekvenčne terapije z napravo
Zapper-Pro.
Opazili boste, da se določene podporne terapije pri različnih receptih ponavljajo, kar ni naključje. Razlago, zakaj je temu tako in kako s frekvenčnimi terapijami smiselno začeti, si lahko preberete tukaj:
Kako začeti in zakaj so nekatere podporne terapije vedno prisotne
.
Več o povezavi med organi, frekvencami in delovanjem telesa po principu petih elementov najdete na tej povezavi:
Razumevanje zdravja po principu petih elementov
.
Vir uporabljenih frekvenčnih programov je baza
ETDFL.com.
Celotno knjigo z vsemi frekvencami v slovenskem jeziku lahko brezplačno prejmete tukaj:
ETDFL – slovenska izdaja
.
Več informacij o napravi Zapper-Pro in pripadajoči opremi pa je na voljo na spletni strani
zapper-pro.si.
V čisto stekleničko s kapalko dodajte jod, DMSO in destilirano vodo. Privijte pokrov in pretresite, dokler se ne premeša. Shranjujte pri sobni temperaturi v temni omarici.
Pri glivicah na nohtih: Kožo in nohte dobro umijte z netoksičnim milom. Nanesite 1 do 2 kapljici (ravno toliko, da prekrije noht zgoraj in spodaj) 2× dnevno na noht, pod nohtno ploščo in na okoliško kožo. Do popolnega izboljšanja je lahko potrebnih do šest mesecev.
Pri “atletskem stopalu”: Stopala namakajte 5 minut v 50-odstotni raztopini jabolčnega kisa in vode, nato dobro osušite. Nanesite 1 do 2 kapljici (ravno toliko, da prekrije prizadeta mesta) med prsti in na vsa prizadeta področja kože 2× dnevno, dokler ne izzveni. Če je mogoče, čevlje operite v pralnem stroju ali zamenjajte stare čevlje, da preprečite ponovitev okužbe.
30 klinčkov rahlo zdrobite v terilniku ali v vrečki s pomočjo valjarja in jih pretresite v stekleničko. Dodajte toliko DMSO, da prekrije klinčke, pri čemer pa pustite nekaj prostora za pretresanje in kapalko. Naslednjih 7 dni vsak dan pretresite. Nato klinčke precedite in tekočino vrnite v stekleničko. Po želji lahko dopolnite z DMSO. Shranjujte pri sobni temperaturi v temnem prostoru.
Pri zobobolu: Nanesite 1 ali 2 kapljici na prizadeto mesto 2–3× dnevno ali po potrebi. Morda boste morali nanesti nekaj kapljic vsakih 15 minut, dokler ne dosežete želenega učinka. Če po eni uri ni olajšanja, boste morali uporabiti druge ukrepe. Seveda obiščite tudi zobozdravnika.
Pri mišični ali živčni bolečini: V majhno stekleno posodico ali steklen merilni lonček odmerite 14 kapljic formule in dodajte 6 kapljic čiste destilirane vode ali soka iz čistega aloe vera gela brez konzervansov. Celotno mešanico nanesite na čisto kožo na prizadeto mesto do 4× dnevno.
Sterilnost je pri pripravi očesnih kapljic ključnega pomena, saj je oko izjemno občutljivo na onesnaženje z mikroorganizmi.
Razstavite vse dele stekleničke s kapalko. V loncu zavrite vodo in s pomočjo klešč ali žlice previdno potopite dele stekleničke v vrelo vodo. Pustite jih vreti pet minut, nato jih odstranite in položite na čisto brisačo ali sušilno rešetko, da se posušijo na zraku. Suhe dele ponovno sestavite s čistimi rokami ali uporabite čiste rokavice. Med pripravo raztopine imejte stekleničko zaprto, da preprečite onesnaženje iz zraka.
V sterilno stekleničko s kapalko s pomočjo brizge najprej dodajte 6 ml DMSO. Nato dodajte 24 ml že pripravljene sterilne fiziološke raztopine. Stekleničko zaprite in jo nežno pretresite, da se tekočini enakomerno premešata. Mešanica se bo zaradi eksotermne (toplotne) reakcije DMSO z vodo rahlo segrela. Na ta način pripravite približno 20-odstotno fiziološko očesno raztopino DMSO.
Stekleničko označite in datirajte; novo raztopino je priporočljivo pripraviti po šestih mesecih.
Za čim bolj čisto uporabo očesnih kapljic si pred uporabo temeljito umijte roke z milom in vročo vodo ter jih osušite s čisto brisačo. Pazite, da se s konico kapalke ne dotaknete očesa ali okolice očesa, saj bi to povzročilo kontaminacijo. Če se to zgodi, kapalko operite v vroči milnici in jo osušite s čistim papirnatim robčkom ali sveže oprano brisačo.
DMSO in koloidno srebro dodajte v čisto stekleničko s kapalko. Zaprite in nežno pretresite. Pred uporabo počakajte, da se eksotermna (toplotno sproščajoča) reakcija zaključi.
Nanesite 1 ali 2 kapljici v vsako uho 1–2× dnevno en teden. Ko simptomi izginejo, nadaljujte še nekaj dni, da zagotovite, da se težava ne vrne. Stekleničko označite in datirajte. Novo raztopino pripravite po šestih mesecih.
Za izpiranje sinusov, namenjeno obvladovanju sinusnih okužb, polipov, poškodb, alergij ali splošnega vnetja, je idealna 5- do 10-odstotna raztopina DMSO. Ne uporabljajte te raztopine, če je notranjost nosu razdražena in/ali krvavi.
Mešanico najlažje boste najlažje uporabili z neti posodico.
Pri pripravi uporabljajte mlačno destilirano vodo, da preprečite bakterijsko kontaminacijo. Če imate na voljo samo vodo iz pipe, jo najprej zavrite in kuhajte 3 minute ter ohladite do mlačnega. V mlačno vodo dodajte morsko sol brez joda in mešajte, dokler se popolnoma ne raztopi. Dodajte DMSO in nato še koloidno srebro z uporabo plastične ali lesene žlice (ne kovinske). Nežno premešajte. S tako pripravljeno mešanico lahko izpirate sinuse.
Če vas raztopina preveč peče, dodajte ½ čajne žličke soka iz aloe vera gela brez konzervansov, da pomirite sinusna tkiva.
S pomočjo lijaka vlijte DMSO in destilirano vodo v stekleničko s pršilko. Če želite, lahko namesto vode uporabite 50 ml koloidnega srebra 15 ppm. Sprej shranjujte na hladnem in suhem ter naredite novo serijo po šestih mesecih.
Pršilo shranjujte v hladnem in suhem prostoru. Novega pripravite po šestih mesecih. To formulo lahko uporabljate pri različnih vrstah ran, vendar je najbolje z uporabo DMSO počakati, dokler rana ne preneha krvaveti. Izogibajte se uporabi na kirurških ranah, saj bi lahko pršilo raztopilo šive.
Združite DMSO, vodikov peroksid in destilirano vodo (ali destilirano vodo z aloe vera gel sokom). Grgrajte nekaj minut in izpljunite. Naredite to dvakrat dnevno. Te mešanice ne pogoltnite.
Pri težavah v ustih poskrbite tudi za odpravo vzroka, ki je običajno povezan s prebavo in prehrano, še posebej s pomanjkanjem vitaminov in mineralov. Pri resnejših zobozdravstvenih težavah vedno čim prej obrnite na zobozdravnika.
S pomočjo lijaka vlijte DMSO v stekleničko s pršilko. Dodajte aloe vera gel sok, destilirano vodo in eterični olji rožmarina ter poprove mete. Namestite pršilko in dobro pretresite.
Popršite na čiste, suhe lase in lasišče. Poskrbite, da uporabljate naraven šampon in balzam. Uporabite toliko prškov, da pokrijete ciljno območje v večjem obsegu kot območje, ki ga poskušate zdraviti. Pustite, da se sprej popolnoma vpije. Med posameznimi nanosi stekleničko dobro pretresite. Pri dolgotrajni alopeciji ali moškem vzorcu plešavosti bodite dosledni; idealno je 1–2× dnevno. V nekaterih primerih lahko traja tudi do enega leta redne uporabe, da se pokaže opazna rast las.
Na stekleničko s kapalko iz stekla namestite lijak. Dodajte magnezijevo olje, jod, vitamine C in B-kompleksa, DMSO ter sok gela aloe vere. Dobro pretresite. Shranjujte v hladnem in temnem prostoru ter po šestih mesecih pripravite novo mešanico.
Ta mešanica je namenjena izključno zunanji uporabi. Na katerikoli del telesa, ki ga želite podpreti pri celjenju, nanesite 3 do 5 ml raztopine enkrat do dvakrat dnevno. Ko boste imeli več izkušenj, lahko začnete preizkušati tudi dodajanje različnih vitaminov ali mineralov v nove mešanice.
Pri razumevanju povezave med DMSO in frekvenčnimi terapijami je pomembno, da ju ne obravnavamo kot konkurenčna ali izključujoča se pristopa, temveč kot komplementarna orodja, ki delujeta na različnih ravneh telesnega sistema.
DMSO je v osnovi fizikalno-kemijsko sredstvo, medtem ko frekvenčne terapije predstavljajo informacijsko-regulacijski pristop. Njuna povezanost ne temelji na neposredni kemijski interakciji, temveč na odzivnosti telesnih tkiv.
V praksi se frekvenčne terapije pogosto izvajajo z napravo Zapper-Pro, pri čemer se priporoča tudi uporaba skalarnega, pulzno-magnetnega in toroidnega polja. To je možno z uporabo elektrod, kot sta F-Gen in Tor-Gen; več informacij o tem je na voljo na spletni strani zapper-pro.si.
Večina programov in frekvenc temelji na ETDFL frekvenčni listi (etdfl.com). Knjigo z vsemi frekvencami v slovenskem jeziku brezplačno prejmete tukaj: ETDFL – slovenska izdaja .
V ETDFL knjigi najdete deset-frekvenčne polurne mini protokole oz. tretmaje, ki jih lahko izvajate z aparatom Zapper-Pro. Najbolj priporočljiv je začetek s podpornimi terapijami za organe (predvsem s podporo ledvicam in jetrom) ter mitohondrije. Več informacij o tem najdete v začetnem protokolu za delo z Zapperjem-Pro.
DMSO vpliva predvsem na lokalno tkivno okolje:
Posledica teh učinkov ni le lokalno olajšanje, temveč tudi urejeno ter manj obremenjeno tkivno okolje. Tkivo, ki ni v akutnem stresu, vnetju ali zastoju, se praviloma bolje odziva na regulacijske signale.
Frekvenčne terapije ne delujejo kemično, temveč informacijsko. Njihov namen je vpliv na:
Takšne terapije so najbolj učinkovite, kadar ima telo možnost signal zaznati in nanj odgovoriti. Če je tkivo preobremenjeno, vneto, edematozno ali slabo prekrvavljeno, je ta odziv pogosto oslabljen.
Z napravo Zapper-Pro so možne tudi enofrekvenčne celonočne terapije, med drugim za podporo ledvicam, jetrom, imunskemu sistemu in drugim funkcijam. Več o enofrekvenčnih terapijah (vključno s frekvencami za stimulacijo posameznih meridianov, možganskih živcev, posameznih vretenc ali celotne hrbtenice) najdete tukaj: Enofrekvenčne terapije in širša uporaba frekvenčnih polj .
V podporo regeneraciji in obvladovanju oksidativnega stresa se lahko po potrebi vključi tudi vodikova voda: Vodikova voda kot antioksidativna podpora , v določenih primerih pa tudi rdeča in infrardeča terapija, na primer z: Red Light Pad (660 nm / 850 nm) . Priporočljivo je usmeriti pozornost tudi na kislinsko-bazično ravnovesje v telesu , saj se razni paraziti, rakave celice in podobno, razraščajo predvsem v zakisanem telesu. V članku na povezave je opisano, kako sami preprosto s ph metrom ali lakmusovim papirjem sami preverimo zakisanost v našem telesu.
DMSO (dimetil sulfoksid) je snov z izjemnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, ki ob pravilni in odgovorni uporabi ponuja širok podporni potencial. Njegova posebnost je sposobnost prehajanja skozi kožo in vpliv na lokalno tkivno okolje, zaradi česar zahteva več znanja in previdnosti kot običajni topični pripravki.
DMSO in frekvenčne terapije ne delujejo na isti ravni, temveč se funkcionalno dopolnjujejo. DMSO pomaga izboljšati lokalno tkivno okolje (manj napetosti, boljša mikrocirkulacija), frekvenčna terapija pa deluje informacijsko-regulacijsko na odziv telesa.
V praksi se pogosto uporablja zaporedni pristop: najprej lokalna podpora, kjer je to smiselno, nato frekvenčna terapija. Takšno kombinacijo mnogi uporabniki izvajajo z napravami, kot je Zapper-Pro.
Pri DMSO gre za močno orodje, ki zahteva razumevanje, odgovornost in kontekst. Ob pravilni uporabi ter v kombinaciji s pristopi, kot je frekvenčna terapija, predstavlja smiselno podporo pri telesnih procesih.
Spodnja vprašanja in odgovori povzemajo najpogostejše dileme, ki se pojavljajo pri branju literature o DMSO in pri njegovi praktični uporabi. Namen tega poglavja je razjasnitev osnovnih nejasnosti in preprečevanje najpogostejših napak.
Da. Blag pekoč občutek ali toplota sta pogosta, zlasti pri višjih koncentracijah. Občutek običajno izzveni v 10–20 minutah. Če je pekoč občutek močan ali dolgotrajen, je koncentracija verjetno previsoka.
Rdečica je običajen odziv zaradi povečanega pretoka krvi in interakcije DMSO s kožo. Prehodna rdečica ni zaskrbljujoča, trajna pa je znak, da je treba koncentracijo znižati ali narediti premor.
DMSO se v telesu delno presnavlja v dimetil sulfid (DMS), ki se izloča skozi pljuča in kožo. Vonj je prehoden in ni znak škodljivega učinka.
V literaturi se poudarja zmernost. Pogosta ponavljanja, zlasti z višjimi koncentracijami, povečajo tveganje za draženje kože. Smiselni so premori in opazovanje odziva.
Knjiga poudarja, da večina težav izhaja iz neustrezne uporabe. Dolgotrajna uporaba zahteva nižje koncentracije, premore in dosledno upoštevanje varnostnih pravil.
Previdnost je nujna. DMSO lahko vpliva na prehod snovi v tkivo, zato se sočasna uporaba z zdravili brez strokovnega posveta ne priporoča.
Ne. Za stik s kožo se priporoča le visoko prečiščen DMSO z jasno deklaracijo in nadzorovano kakovostjo.
Ne. Gre za različni spojini. MSM se uporablja kot prehransko dopolnilo, DMSO pa ima povsem drugačne lastnosti in uporabo.
Prave alergije na DMSO so redke. Pogosteje gre za draženje kože ali reakcije zaradi nečiste kože, previsoke koncentracije ali kombinacij z drugimi snovmi.
Čisti DMSO ima zmrzišče okoli 18–19 °C. Zmrzovanje ne pomeni, da je snov pokvarjena – ob segrevanju se ponovno utekočini brez izgube lastnosti.
DMSO se presnavlja in izloča iz telesa. Kljub temu literatura priporoča premore pri redni ali dolgotrajni uporabi.
Koža obraza je bolj občutljiva. Če se uporablja, se priporočajo nižje koncentracije in večja previdnost.
Posebna previdnost je potrebna pri nosečnosti, dojenju, otrocih ter pri osebah z znanimi kožnimi ali alergijskimi težavami.
Spodnja literatura in viri so bili uporabljeni kot podlaga za pripravo te strani. Besedilo je povzetek, prilagojen za spletno uporabo in lažje razumevanje.