Meridiani so razdeljeni v dve kategoriji: jingmai in luomai. Jingmai predstavlja večino tistega, kar ljudje pogosto poznajo kot meridiane. Luomai so različne povezave med različnimi meridiani jingmai.
Meridianski sistem sledi tudi teoriji petih elementov, v kateri so različne lastnosti, fizične in simbolne, združene v pet kategorij. Ta teorija ločuje organe na “votle” in “trdne” kategorije. Votli organi so želodec, mehur, žolčnik ter debelo in tanko črevo. Trdni organi so srce, jetra, vranica, ledvice in pljuča. Vsak element ima vrsto lastnosti, ki se uporabljajo za diagnosticiranje bolezni in disfunkcije. Zagotavljajo tudi prognostična orodja, ki pomagajo telesu povrniti ravnotežje in zdravje. Čeprav v teoriji petih elementov ni znanstvene podlage, je pomembno razumeti teorijo za prakso akupunkture.
Nekateri organi so tudi del glavnih meridianov, to-je dvanajstih “standardnih” meridianov. To so meridiani, ki jih ljudje najbolj poznajo. Nekateri od teh meridianov ustrezajo določenemu velikemu organu. Vsi glavni meridiani potekajo skozi periferni ud – roko ali nogo. Od tam vsak kanal potuje navzgor ali navzdol po telesu.
Poleg tega obstaja tudi osem izrednih meridianov, za katere velja, da zadržujejo energijo in se ne ujemajo neposredno z nobenim organom. Tri od teh so običajno uporabljene akupunkturne točke.
Kot del večjega sistema meridiani premostijo vrzel med oprijemljivim telesom in Qi oziroma energijo. Tradicionalna kitajska medicina vidi to dinamiko kot enega glavnih dejavnikov, ki nadzorujejo dobro počutje. Z uporabo različnih praks, vključno z akupunkturo, masažo, vadbo, dieto, zeliščnimi zdravili in Qigongom (zdravstvena praksa telesnih položajev, dihanja in meditacije), se ta vitalni energetski sistem uporablja za spodbujanje zdravja.
Ta celoten sistem meridianov je drugačen model od redukcijskega, zahodnega biološkega modela in je celosten. Pri tradicionalni kitajski medicini disfunkcija in bolezen nista posledica patologije. Namesto tega, neravnovesja v Qi in drugih energetskih sistemih, vodijo do zdravstvenih težav. In vzroki za neravnovesje Qi, kjer je energije lahko preveč ali premalo, se pogosto domnevajo ali izvirajo iz pacientovih lastnih dejanj. Zdi se, da zdravstvenih težav pogosto ne povzroča zunanji vir.
Za pomoč pacientu akupunkturist preuči bolnikovo vsakodnevno rutino in to primerja s simptomi. Pacient nato prejme različna priporočila za zdravljenje, nekatera so na primer povezana s prehrano in spanjem, druga pa vključujejo akupunkturo.
Akupunktura deluje tako, da v zgornjo plast kože vstavi zelo, zelo tanke igle. Igla nato stimulira živčne končiče v akupunkturnih točkah, ki sprožijo ustrezen meridian. V današnjih akupunkturnih praksah so igle pogosto povezane z elektrodami za pomoč pri stimulaciji. Sodobni akupunkturisti se lahko razlikujejo po stopnji vključenosti starodavne simbolike in metod.
