Fascija: povezava med napetostjo, gibljivostjo in pretokom

Kaj je fascija in zakaj je pomembna?

Fascija je vezivno tkivo, ki obdaja, ločuje in povezuje telesne strukture. Pri mišicah si jo je mogoče predstavljati kot prožno ovojnico, znotraj katere se mišica med krčenjem in sproščanjem premika. Posamezne ovojnice so del širše povezovalne mreže.

Za lahkotno gibanje zato ni pomembna samo moč mišice. Pomembna je tudi gibljivost okoliških tkiv in možnost drsenja med posameznimi plastmi. Občutek zategovanja je razlog, da se pozornost nameni celotnemu gibalnemu vzorcu, drži in obremenitvi.

Napetost, ponavljajoče se obremenitve in omejeno gibanje

Dolgotrajno vztrajanje v istem položaju, ponavljajoči se gibi in mišična napetost lahko spremljajo občutek togosti. Pri tem je smiselno opazovati, kje se telo težje premika, kateri gibi težavo povečajo in ali se med delom nezavedno dvigujejo ramena ali zadržuje dih.

Pri podpori gibljivosti šteje tudi način gibanja: postopno razgibavanje v udobnem obsegu, menjava položajev in sproščanje pretirane napetosti. Silovito raztezanje ni nadomestilo za razumevanje vzroka težave.

Povezava z limfnim pretokom

Gibanje mišic in spremembe tlaka med dihanjem sodelujejo pri premikanju limfe. Zato se pri obravnavi napetosti smiselno povezujejo gibanje, dih in sproščanje tkiv. Več o tej povezavi je predstavljeno v članku o limfnem sistemu.

Zakaj mesto bolečine ni vedno mesto njenega izvora?

Pri miofascialnih težavah se uporabljata pojma sprožilna točka in prenesena bolečina. Sprožilna točka je posebej občutljivo mesto v napetem mišičnem pasu. Bolečina se lahko občuti lokalno ali tudi na drugem območju.

To pomaga razumeti, zakaj obravnava ni vedno omejena na mesto, ki boli. Terapevt lahko preveri tudi povezane mišice, gibljivost in držo. Samo pritiskanje na najbolj bolečo točko zato še ne pomeni ustrezne obravnave.

Katere podporne terapije imajo smiselno mesto?

Nežno gibanje in sproščeno dihanje

Hoja, umirjeno razgibavanje, joga ali qigong omogočajo različne oblike gibanja. Izhodišče je obseg, ki je udoben in prilagojen telesnim zmožnostim. Med delom je koristno menjavati položaj ter opaziti napetost v čeljusti, ramenih in trebuhu.

Masaža in miofascialno sproščanje

Masaža zajema različne tehnike obravnave mehkih tkiv. Miofascialno sproščanje se posebej usmerja v fascijo in njeno gibljivost. Med opisanimi pristopi je tudi rolfing, ki obravnava vezivno tkivo in telesno držo. Izbira tehnike in jakost pritiska naj upoštevata posameznikovo stanje; močan pritisk ni samodejno boljša izbira.

Sprožilne točke, akupresura in akupunktura

Obravnava sprožilnih točk se usmerja v izbrana občutljiva mesta v mišicah. Akupresura uporablja pritisk na določene točke, akupunktura pa igle. Gre za različne pristope, zato je pri izbiri pomembno, kaj se želi obravnavati in kdo postopek izvaja. Vsebine o meridianih na FTH ponujajo širši pogled na to področje.

Pri novi ali stopnjujoči se bolečini, izraziti oteklini, rdečini ali poškodbi je pred masažo in drugimi postopki potrebna strokovna presoja.

Frekvenčne terapije: priročnik in ETDFL

Spodaj so referenčni vnosi iz dveh virov. Oznake povedo, pod katerim področjem so frekvence navedene. Frekvenčni seznami so podatki za orientacijo in vnos v aparat; iz navedbe frekvence same ni mogoče sklepati o njeni klinični učinkovitosti.

Podpora pri vnetju fascije

V zbirki ETDFL je naslednji niz naveden pod fascitisom. To je ločen vnos za področje vnetja fascije, ne splošen seznam za vsak občutek napetosti.

Podpora pri miofascialni bolečini

Niz je v ETDFL uvrščen pod difuzni sindrom miofascialne bolečine z navedbo vratno-ramenskega področja.

Podpora plantarni fasciji

Plantarna fascija je na stopalu. ETDFL za plantarni fascitis vsebuje poseben niz, ki ostaja ločen od splošnega vnosa za fascitis.

Kako vnesti frekvence v Zapper-Pro?

20 Hz: enofrekvenčni program

Frekvenco 20 Hz vnesite v enofrekvenčni program na aparatu Zapper-Pro 32 ali Zapper-Pro 32 11-HRF.

Frekvenčni nizi ETDFL: 10 × 3 minute

Za lastni program z desetimi frekvenčnimi mesti se vrednosti vnesejo zaporedno, po ena na mesto. V spodnjih primerih vsaka deluje tri minute, zato posamezen program traja 30 minut. To so primeri programiranja aparata; časovna razporeditev je ločena od izvirnih frekvenčnih vnosov.

Pri nizih ETDFL se vsaka izmed desetih vrednosti vnese enkrat, v ohranjenem vrstnem redu. Vsaka vrstica predstavlja samostojen primer programa, ne zaporedja vseh treh programov.

Bakrene ročke ali suhi set

Za kontaktno uporabo se lahko uporabijo bakrene ročke ali ustrezni pripomočki suhega seta: elektroprevodne rokavice, nogavice, nakolenčniki ali zapestnice. Elektrode se priključijo na aparat in uporabijo po navodilih za posamezni pripomoček; izbrani program določa Zapper-Pro.

Pred zagonom preverite frekvence, vrstni red in čas posameznega mesta. Za širšo orientacijo pri uporabi je na FTH na voljo tudi začetni protokol.

Praktično izhodišče za vsakdan

Podpora naj bo pregledna: opaziti obremenitev, ohranjati nežno gibanje, izbrati ustrezno manualno obravnavo in morebitni frekvenčni program povezati z jasno opredeljenim področjem. Koristno je spremljati, pri katerih gibih je gibljivost boljša ali slabša ter kaj se po posameznem pristopu spremeni.

Povezane vsebine in oprema