S staranjem povezane spremembe kosti, mišic in sklepov
Skelet zagotavlja podporo in strukturo telesa. Sklepi so območja, kjer se kosti srečujejo. Omogočajo prožnost skeleta za gibanje. V sklepu kosti ne pridejo neposredno v stik med seboj. Namesto tega jih oblazinijo hrustanec v sklepu, sinovialne membrane okoli sklepa in tekočina.
Mišice zagotavljajo silo in moč za premikanje telesa. Koordinacijo usmerja možgan, vendar je prizadeta zaradi sprememb v mišicah in sklepih. Spremembe v mišicah, sklepih in kosteh vplivajo na držo in hojo ter vodijo do šibkosti in upočasnjenega gibanja.
SPREMEMBE PRI STARANJU
Ljudje izgubljajo kostno maso ali gostoto, ko se starajo, zlasti ženske po menopavzi. Kosti izgubljajo kalcij in druge minerale.
Hrbtenica je sestavljena iz kosti, imenovanih vretence. Med vsako kostjo je gelu podoben blazinica (imenovana disk). S staranjem se sredina telesa (trupa) skrajša, saj diski postopoma izgubljajo tekočino in postanejo tanjši.
Vretenca prav tako izgubljajo nekaj svoje mineralne vsebine, zaradi česar je vsaka kost tanjša. Hrbtenični steber postane ukrivljen in stisnjen (stisnjen skupaj). Na vretencih se lahko oblikujejo kostni izrastki zaradi staranja in celotne uporabe hrbtenice.
Loki stopal postanejo manj izraziti, kar prispeva k rahli izgubi višine.
Dolge kosti rok in nog so bolj krhke zaradi izgube mineralov, vendar se ne skrajšajo. To naredi roke in noge videti daljše v primerjavi s skrajšanim trupom.
Sklepi postanejo togost in manj prožni. Tekočina v sklepih se lahko zmanjša. Hrustanec se lahko začne drgniti in se obrabiti. Minerali se lahko odlagajo v in okoli nekaterih sklepov (kalcifikacija). To je pogosto okoli ramen.
S kolenskimi in kolkimi sklepi se lahko začne izgubljati hrustanec (degenerativne spremembe). Sklepne spremembe prstov, najpogosteje kostne otekline, imenovane osteofiti, so bolj pogoste pri ženskah. Te spremembe so lahko dedne.
Mišična masa se zmanjša. Ta zmanjšanje je deloma posledica izgube mišičnega tkiva (atrofija). Hitrost in količina mišičnih sprememb sta videti genetsko pogojeni. Mišične spremembe pogosto začnejo v 20-ih letih pri moških in v 40-ih pri ženskah.
Lipofuscin (starostni pigment) in maščoba se odlagata v mišičnem tkivu. Mišična vlakna se krčijo. Mišično tkivo se nadomešča počasneje. Izgubljeno mišično tkivo se lahko nadomesti z močnim vlaknatim tkivom. To je najbolj opazno na rokah, ki so lahko videti suhe in kostne.
Mišice so manj napete in manj sposobne za krčenje zaradi sprememb v mišičnem tkivu in normalnih sprememb staranja v živčnem sistemu. Mišice lahko s starostjo postanejo toge in izgubijo tonus, tudi z redno vadbo.
UČINEK SPREMEMB
Kosti postanejo krhkejše in se lahko zlomijo lažje. Skupna višina se zmanjša, predvsem ker se skrajša trup in hrbtenica.
Razpad sklepov lahko privede do vnetja, bolečin, togosti in deformacije. Spremembe sklepov vplivajo na skoraj vse starejše ljudi. Te spremembe segajo od rahle togosti do hude artritisa.
Drža lahko postane bolj sključena (ukrivljena). Kolena in boki se lahko bolj upognejo. Vrat se lahko nagne, ramena se lahko zožijo, medtem ko postane medenica širša.
Gibanje se upočasni in lahko postane omejeno. Hoja postane počasnejša in krajša. Hoja je lahko nestabilna, z manjšim zamahom rok. Starejši ljudje se lažje utrudijo in imajo manj energije.
Moč in vzdržljivost se spremenita. Izguba mišične mase zmanjšuje moč.
POGOSTE TEŽAVE
Osteoporoza je pogost problem, zlasti pri starejših ženskah. Kosti se lažje zlomijo. Kompresijski zlomi vretenc lahko povzročijo bolečino in zmanjšajo mobilnost.
Mišična šibkost prispeva k utrujenosti, šibkosti in zmanjšani toleranci na aktivnost. Sklepne težave, ki segajo od rahle togosti do onemogočajoče artritisa (osteoartritis), so zelo pogoste.
Tveganje za poškodbe se poveča, ker spremembe hoje, nestabilnost in izguba ravnotežja lahko vodijo do padcev.
Nekateri starejši ljudje imajo zmanjšane reflekse. To je pogosto posledica sprememb v mišicah in kitah, ne sprememb v živcih. Lahko se pojavijo zmanjšani kolenski ali gleženjski refleksi. Nekatere spremembe, kot je pozitiven Babinski refleks, niso normalen del staranja.
Neprostovoljna gibanja (mišični tresljaji in fine premike, imenovane faskulacije), so pogostejša pri starejših ljudeh. Starejši ljudje, ki niso aktivni, lahko občutijo šibkost ali nenormalne občutke (parestezije).
Ljudje, ki se ne morejo premikati sami, ali ki ne raztezajo svojih mišic z vajo, lahko dobijo mišične kontrakture.
PREPREČEVANJE
Vaja je eden najboljših načinov za upočasnitev ali preprečevanje težav z mišicami, sklepi in kostmi. Umerjen program vadbe vam lahko pomaga ohranjati moč, ravnotežje in prožnost. Vadba pomaga kostem, da ostanejo močne.
Pred začetkom novega vadbenega programa se pogovorite z zdravstvenim delavcem.
Pomembno je jesti uravnoteženo prehrano z veliko kalcija. Ženske morajo biti še posebej previdne, da z uživanjem kalcija in vitamina D dobijo dovolj, ko se starajo. Ženske po menopavzi in moški nad 70 let bi morali zaužiti 1200 mg kalcija na dan. Ženske in moški nad 70 let bi morali zaužiti 800 mednarodnih enot (IU) vitamina D na dan. Če imate osteoporozo, se pogovorite s svojim zdravnikom o zdravljenju na recept."