Starostne spremembe organov, tkiv in celic

Kako iz tkiv nastanejo organi

Celice so osnovne enote živih tkiv. Skupine celic sodelujejo v tkivih, različne vrste tkiv pa sestavljajo organe. Njihove glavne naloge lahko razdelimo v štiri skupine.

• Vezivno tkivo podpira in povezuje strukture. Sem spadajo kost, kri, limfa in oporno tkivo okoli organov.
• Epitelijsko tkivo prekriva površine in obdaja notranje poti, med njimi prebavila.
• Mišično tkivo vključuje skeletne mišice za gibanje, gladke mišice organov, kot sta črevo in maternica, ter srčno mišico.
• Živčno tkivo prenaša signale po možganih, hrbtenjači in perifernih živcih.

Kaj se spreminja v tkivih

Celice se lahko spreminjajo po velikosti, slabše delijo ter kopičijo pigmente, maščobe ali odpadne snovi. Lipofuscin je pigment, ki se nabira v številnih tkivih. Nekatere celice delujejo manj učinkovito ali izgubijo običajno funkcijo. Vezivno tkivo lahko otrdi, zaradi česar so organi, žile in dihalne poti manj prožni.

Spremembe celičnih membran lahko zmanjšajo učinkovitost izmenjave kisika, hranil in odpadnih snovi. Nekatera tkiva izgubljajo maso, postanejo čvrstejša ali razvijejo vozličaste predele. K izgubi tkiva lahko prispevajo tudi manjša uporaba, slabša prekrvitev ali prehrana ter šibkejši živčni oziroma hormonski dražljaji. Kosti se lahko stanjšajo in postanejo bolj občutljive za zlome.

Zakaj je pomembna rezerva organov

Organi običajno zmorejo več, kot zahtevajo vsakodnevne potrebe. Ta dodatna zmogljivost oziroma rezerva pomaga pri naporu, bolezni ali poškodbi. S starostjo se pogosto zmanjšuje, zlasti pri srcu, pljučih in ledvicah, vendar obseg in hitrost nista pri vseh organih in ljudeh enaka. Vsakodnevno delovanje je lahko ustrezno tudi ob manjši rezervi.

Okužba, zdravila, čezmerno delovanje ščitnice, velike življenjske spremembe, nenadno povečana dejavnost ali pot na večjo nadmorsko višino prinesejo dodatne zahteve. Telo lahko potrebuje več časa za ponovno ravnovesje, okrevanje po bolezni pa ni vedno popolno. Novo zadihanost ali izrazito šibkost je zato treba oceniti in ne samodejno pripisati starosti.

Ledvice in jetra lahko nekatera zdravila odstranjujejo počasneje. Odmerke je včasih treba prilagoditi, neželeni učinki pa lahko spominjajo na novo bolezen ali se razlikujejo od učinkov pri mlajših. Nov simptom po uvedbi ali spremembi zdravila je pomemben podatek za zdravnika, ne razlog za samostojno spreminjanje terapije.

Izrazi za celične spremembe

Ti izrazi opisujejo različne procese in niso zamenljivi. Nenormalna najdba ni nenevarna samo zato, ker je človek starejši.

• Atrofija pomeni zmanjšanje velikosti celic ali mase tkiva. Prizadene lahko mišice, možgansko tkivo in reproduktivne organe.
• Hipertrofija pomeni povečanje posameznih celic zaradi več strukturnih sestavin, včasih kot nadomestilo za izgubo drugje.
• Hiperplazija pomeni nastajanje več celic. Omogoča obnovo kože, črevesne sluznice, jeter in kostnega mozga; jetra imajo veliko obnovitveno sposobnost.
• Displazija pomeni nenormalno velikost, obliko ali razporeditev celic, na primer v materničnem vratu ali dihalni sluznici. Njen pomen presodi zdravnik.
• Neoplazija pomeni nastajanje tumorskega tkiva, ki je lahko benigno ali maligno. Celice se lahko nenormalno delijo in delujejo drugače.

Kako podpreti delovanje telesa

Obnova je odvisna od vrste tkiva in poškodbe. Kost lahko tvori novo tkivo, ki poveže zlomljena dela, sklepni hrustanec pa se celi slabo. Tudi sposobnost obnove gladkih in skeletnih mišic, živcev ter očesne leče ni enaka; možgani, hrbtenjača in srce imajo še posebej omejeno sposobnost regeneracije. Raziskave teh mehanizmov ne pomenijo, da že obstajajo zanesljiva zdravljenja za obnovo vsakega poškodovanega tkiva.

Vsega staranja ne pojasni en sam mehanizem. Geni, okolje, nakopičene izpostavljenosti, presnova, prehrana, gibanje, pretekle bolezni in socialne okoliščine se prepletajo vse življenje. Zaradi tega natančen potek pri posamezniku ni predvidljiv.

• Ostanite dejavni v okviru svojih zmožnosti in obremenitev povečujte postopoma.
• Jejte raznoliko in se posvetujte ob nenamernem hujšanju ali slabem apetitu.
• Za pregled terapije imejte posodobljen seznam zdravil in dopolnil.
• Okrevanje in kontrolne preglede po bolezni prilagodite dejanskemu delovanju in potrebam.

Kdaj spremembe zahtevajo pregled

Poiščite oceno ob nepojasnjenem slabšanju vsakodnevnih sposobnosti, vztrajni šibkosti, novih zatrdlinah, ponavljajočih se padcih ali simptomih po spremembi zdravila. Zdravnik lahko loči postopno staranje od bolezni, prehranskih težav ali neželenih učinkov, ki jih je mogoče obravnavati.

Nenadna bolečina v prsih, huda težka sapa, omedlevica ali nova nevrološka težava zahtevajo nujno pomoč. Manjša rezerva lahko oteži prenašanje bolezni, vendar ni diagnoza in novih simptomov ne spremeni v pričakovan del starosti.