Starostne spremembe srca in krvnih žil

Kako deluje krvni obtok

Desna stran srca pošilja kri v pljuča, kjer prejme kisik in odda ogljikov dioksid. Leva stran potiska s kisikom bogato kri skozi aorto in razvejane arterije. V drobnih kapilarah tkiva dobijo kisik in hranila ter oddajo odpadne snovi; vene nato vrnejo kri v srce.

Spremembe v srcu

Naravni električni spodbujevalnik izgublja nekatere celice, v prevodnih poteh pa lahko nastanejo vezivno tkivo ali maščobne obloge. Zdrav srčni utrip v mirovanju pogosto ostaja podoben, vendar je odziv ob naporu lahko manjši. EKG starejše osebe se lahko razlikuje od EKG mlajše, ne da bi vsaka razlika pomenila bolezen; vztrajne motnje ritma vseeno zahtevajo oceno.

Srčna stena se lahko zadebeli, zlasti okoli levega prekata. Nekoliko večje srce zato ne sprejme nujno več krvi: debelejša stena lahko zmanjša prostor votline in upočasni polnjenje. Spreminjajo se tudi celice srčne mišice, v katerih se lahko kopiči pigment lipofuscin. Zaklopke se lahko zadebelijo in otrdijo ter včasih povzročajo šum; pregled pokaže, ali gre za bolezen zaklopk.

Krvne žile in kri

Aorta in druge arterije se lahko zadebelijo in izgubijo prožnost, kar zviša tlak in obremeni srce. Stene kapilar se lahko odebelijo, izmenjava snovi pa upočasni. Baroreceptorji, ki zaznavajo tlak, postanejo manj odzivni. Pri vstajanju lahko zato tlak pade in povzroči omotico, posebej ob dehidraciji ali nekaterih zdravilih.

Količina vode v telesu in volumen krvi se lahko zmanjšata. Tvorba rdečih krvničk se lahko počasneje odzove na izgubo krvi ali bolezen. Nekatere funkcije imunskih celic oslabijo, kar vpliva na odpornost proti okužbam. Slabokrvnost ni zgolj normalen del staranja: možni vzroki so tudi prehrana, krvavitve, kronične bolezni in zdravila.

Manjša rezerva in povezane bolezni

V mirovanju krvni obtok lahko še vedno zadovolji potrebe telesa. Bolezen, okužba, poškodba, telesni napor, čustveni stres, nekatera zdravila in poživila, kot je kofein, pomenijo dodatno obremenitev. Zaradi manjše rezerve je te obremenitve lahko težje prenašati. S starostjo postanejo pomembnejša tudi stanja, ki potrebujejo samostojno diagnozo.

• Aterosklerotične obloge zožujejo arterije ter lahko prispevajo h koronarni bolezni, angini pektoris ali infarktu.
• Motnje ritma, med njimi atrijska fibrilacija, in srčno popuščanje lahko prizadenejo krvni obtok.
• Med boleznimi zaklopk je aortna stenoza, zožitev zaklopke na izhodu v aorto.
• Strdki, globoka venska tromboza, tromboflebitis, krčne žile in periferna arterijska bolezen povzročajo žilne težave; znak je lahko bolečina v nogah med hojo.
• Anevrizma je oslabel, razširjen del arterije, ki lahko poči. Motena prekrvitev možganov lahko povzroči prehodni ishemični napad ali možgansko kap.

Kako varovati srce in ožilje

Urejanje krvnega tlaka, holesterola in sladkorne bolezni, zmanjšanje čezmerne teže ter opustitev kajenja pomagajo zmanjšati dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo. Redno gibanje, prilagojeno zmožnostim, podpira delovanje, uravnavanje teže in krvnega sladkorja ter obvladovanje stresa. Pred novo vrsto vadbe prosite za nasvet, posebej ob simptomih ali znani bolezni.

• Izberite prehrano, prijazno srcu, z manj nasičenimi maščobami in primernimi porcijami; ne kadite.
• Krvni tlak preverite vsaj enkrat letno ali pogosteje po zdravnikovem nasvetu.
• Ob normalnem holesterolu je lahko primeren petletni razmik, vendar sladkorna, srčno-žilna ali ledvična bolezen in druga tveganja zahtevajo pogostejše spremljanje.
• Moški med 65. in 75. letom, ki so kdaj kadili, naj se pogovorijo o ultrazvočnem presejanju za anevrizmo trebušne aorte.

Kdaj po zdravniško pomoč

Poročajte o novi zadihanosti, otekanju nog, vztrajnem razbijanju srca, omotici ob vstajanju ali slabši zmogljivosti. Če zdravila za tlak povzročajo omotico ali padce, je morda potrebna prilagoditev, vendar je ne izvajajte sami. Šum, slabokrvnost ali bolečina v nogi zahtevajo oceno, ne zgolj razlage s starostjo.

• Na infarkt lahko opozarjajo pritisk v prsih, nelagodje v zgornjem delu telesa, težka sapa, hladen znoj, slabost ali nenadna omotica. Pokličite nujno pomoč tudi ob blagih ali negotovih znakih.
• Nenadno povešen obraz, enostranska šibkost, motnja govora, izguba vida ali izrazita motnja ravnotežja zahtevajo nujno pomoč, tudi če minejo.
• Nenadna huda bolečina v prsih, hrbtu ali trebuhu, kolaps ali huda dihalna stiska zahtevajo nujno pomoč.
• Ob sumu na infarkt ali možgansko kap ne vozite sami.