Starostne spremembe pljuč

Kako se spreminjata dihanje in izmenjava plinov

Ob vdihu zrak potuje po dihalnih poteh v drobne pljučne mešičke, alveole. Kisik prehaja iz njih v bližnje žile, ogljikov dioksid pa iz krvi v pljuča, da ga izdihnemo. Prožne dihalne poti, podporna tkiva in dihalne mišice omogočajo učinkovito izmenjavo.

Kosti s starostjo postajajo tanjše in lahko spremenijo obliko, kar vpliva na prsni koš in omeji njegovo gibanje. Prepona, glavna dihalna mišica, lahko oslabi. Za zadosten vdih in izdih je zato potreben večji napor, kar lahko prispeva k utrujenosti in zadihanosti.

Tkiva, ki ohranjajo dihalne poti odprte, lahko izgubijo oporno funkcijo, zato se poti lažje zapirajo. Tudi pljučni mešički spreminjajo obliko. Zrak lahko ostaja ujet, prehod kisika v kri in izločanje ogljikovega dioksida pa postaneta manj učinkovita.

Nadzor dihanja in zaščita pljuč

Samodejno uravnavanje dihanja v možganih lahko postane manj učinkovito. Živci, ki sprožijo kašelj, so lahko manj občutljivi, zato težje odstranimo vdihane delce, dim in mikrobe.

Ob šibkejšem imunskem odzivu se telo težje bori proti okužbam pljuč. Po izpostavljenosti dimu ali drugim škodljivim snovem je lahko počasnejše tudi okrevanje. Te spremembe se med seboj prepletajo.

Katere težave so pogostejše

Pri starejših se povečajo tveganja za pljučnico, bronhitis, nizko raven kisika in težko dihanje. Pozornost potrebujejo tudi nenavadni vzorci dihanja, na primer prekinitve med spanjem oziroma spalna apneja. Povečano tveganje ne pomeni, da bo vsak starejši človek razvil pljučno bolezen.

Opazujte spremembe pri običajni telesni dejavnosti in dihanju. Nove zadihanosti ne pripišite zgolj starosti.

Vsakodnevna podpora dihanju

• Ne kadite in se izogibajte pasivnemu kajenju. Oboje poškoduje pljučno tkivo in pospešuje upad delovanja.
• Ostanite telesno dejavni v okviru svojih zmožnosti. Redno gibanje pomaga ohranjati dihalno funkcijo in mišice, ki sodelujejo pri dihanju.
• Prekinjajte dolga obdobja sedenja ali ležanja. Nepremičnost omogoča zastajanje sluzi in poveča tveganje okužb, zlasti po operaciji ali med boleznijo; pri varnem gibanju upoštevajte navodila zdravstvenega osebja.

Kdaj po pomoč

O vztrajnem kašlju, zmanjšani zmogljivosti pri naporu ali opaženih prekinitvah dihanja med spanjem se pogovorite z zdravstvenim strokovnjakom. Pregled pomaga razlikovati starostne spremembe od bolezni, ki jih je mogoče zdraviti.

• Nenadna ali huda dihalna stiska zahteva nujno pomoč, zlasti ob bolečini v prsih, zmedenosti ali modrikastih ustnicah.
• Novo ali slabšajočo se zadihanost preverite, namesto da jo sprejmete kot svoje novo običajno stanje.