Vitalni znaki in staranje

Uravnavanje temperature postaja manj zanesljivo

Običajna telesna temperatura se pri zdravem staranju le malo spremeni, vendar jo telo težje ohranja stabilno. Manj podkožnega maščevja pomeni slabšo toplotno izolacijo. Tudi znojenje postane manj učinkovito, pregrevanje pa lahko pozneje zaznate. Starejši so zato bolj občutljivi tako za vročino kot za nevaren padec telesne temperature.

Vročina je lahko pomemben zgodnji znak bolezni in nekaj dni celo njen edini znak. Vendar okužba pri starejšem človeku ne povzroči vedno očitnega dviga temperature. Normalna meritev zato ne izključi okužbe: pomembni so tudi drugi simptomi in vitalni znaki.

Pulz in dihanje v mirovanju ter med naporom

Pulz v mirovanju pogosto ostane podoben kot prej. Med vadbo lahko narašča počasneje in po njej potrebuje več časa, da se umiri. Najvišji dosegljivi srčni utrip se s starostjo običajno zmanjšuje.

Hitrost dihanja v mirovanju se navadno malo spremeni. Delovanje pljuč postopno upada, vendar naj bi zdrav starejši človek še vedno dihal brez napora. Nove zadihanosti ne pripisujte samodejno neizogibnemu staranju.

Krvni tlak in vstajanje

Povišan krvni tlak je z leti pogostejši. Hkrati lahko tlak ob vstajanju pade in povzroči omotico ali vrtoglavico. To imenujemo ortostatska oziroma položajna hipotenzija; pogosto je povezana z zdravili.

Pogostejši postanejo tudi zelo počasen ali hiter pulz in motnje ritma, vključno z atrijsko fibrilacijo. Vztrajno odstopanje od običajnega vzorca je treba presojati skupaj s simptomi, boleznimi in zdravljenjem.

Na meritve vplivajo tudi zdravila

Zaviralci beta in digoksin lahko upočasnijo pulz. Diuretiki lahko prispevajo k nizkemu krvnemu tlaku, posebno ob nenadni spremembi položaja. Na odziv ob vstajanju lahko vplivajo tudi druga zdravila za krvni tlak.

Zdravniku povejte za omotico, občutek omedlevice ali novo spremembo pulza ter kdaj se težava pojavi glede na zaužitje zdravila. Pregled zdravil lahko pomaga pojasniti vzrok. Predpisanega zdravljenja ne spreminjajte in ne prekinjajte sami.

Praktični vsakdanji ukrepi

Koristno je poznati običajne vrednosti in ob meritvah, ki jih priporoči zdravnik, zapisovati tudi simptome. Posamezno številko je lažje razumeti, če so znane okoliščine meritve.

• Vstajajte postopno: najprej sedite, počakajte in nato po potrebi s pomočjo opore vstanite.
• V mrazu nosite več plasti oblačil, ki jih lahko prilagajate; v vročini poiščite hladen prostor in se v najbolj vročem delu dneva izognite večjemu naporu.
• Upoštevajte dogovorjeni načrt merjenja ter na pregled prinesite seznam zdravil in zadnje meritve.

Kdaj po pomoč

Z zdravnikom se posvetujte ob nepojasnjeni vročini, ponavljajoči se omotici, omedlevicah, vztrajnih spremembah pulza ali dihanja in ob sumu na okužbo tudi brez vročine. Poleg izmerjenih vrednosti opišite svoje počutje.

Zmedenost, izguba zavesti, zelo vroča koža ali hitro dihanje ob izpostavljenosti vročini lahko pomenijo vročinski udar. Takoj poiščite nujno pomoč in osebo med čakanjem premaknite v hladnejši prostor.