Da, učinek vode, obogatene z vodikom, je pomoč pri vzdrževanju primerne ravni oksidacije za dobro zdravje. Nima nobenih kontraindikacij.

Da, vendar jim moramo vodo zamenjati vsaj na 6 ur, saj se vodik iz vode počasi izgubi. Najbolje jim je ponuditi vsakič svežo vodikovo vodo. Na Japonskem prodajajo celo posebej pakirano vodikovo vodo za hišne ljubljenčke.

Ko je naša stopnja oksidacije visoka, telo ne zmore pretvarjati hrane v energijo, posledica česar je še dodatno povečanje oksidativnega stresa. Antioksidativni naboj vodikove vode pomaga uravnavati raven oksidacije v telesu, kar omogoča pretvorbo hrane v energijo, namesto da bi se shranila kot maščoba. Odgovor je torej pritrdilen.

Študije so pokazale, da je učinkovita dnevna doza 0,5 do 1,6 mg ali več H₂. Če je koncentracija v vaši vodi 1 mg/L (kar ustreza 1 ppm, delov na milijon), potem boste z dvema litroma vode dobili 2 mg H₂. Učinkovita koncentracija se med posamezniki sicer lahko razlikuje.

Praktično takoj lahko opazimo več energije, boljšo hidracijo, izboljšano splošno počutje, boljšo prebavo, kakovostnejši počitek... Če pa govorimo o večjih učinkih, jih opazimo po nekaj tednih ali celo mesecih, še posebej, če nam uspe zmanjšati oksidativni stres, ki je vzrok večine bolezni in prezgodnjega staranja.

Raziskave so pokazale, da je za doseganje pozitivnih učinkov na zdravje potrebna določena minimalna količina, ki pa se lahko razlikuje od posameznika do posameznika. Pomembno je omeniti, da količine vodika ni mogoče predozirati, saj se ne kopiči v telesu, temveč morebiten presežek enostavno izdihnemo. Ne glede na to, koliko vodikove vode zaužijete, nikakor ne morete doseči najvišje priporočene vrednosti. Številni primeri so sicer jasno pokazali, da večje količine vodika prinašajo boljše ali večje učinke in koristi za zdravje.

Ne, saj do težav v telesu pride, ko nam negativnega naboja primanjkuje. Ko pa je le-tega preveč, se elektroni "izpraznijo" skozi kožo. Problem torej nastane, ko se preveč "izpraznimo". Posledica je škodljiva oksidacija, ravno to pa uživanje vodikove vode preprečuje.

Ko je naša raven oksidacije visoka, telo ne zmore pretvarjati energije v hrano, ker izgorevanje maščob povzroča še več oksidacije. Antioksidativni naboj vodikove vode nam pomaga znižati raven oksidacije, kar omogoča presnovi, da maščobo pretvori v energijo. Vendar pa telo ne izgublja maščobnih oblog, razen če porabimo več kalorij, kot jih zaužijemo.

Ne, vodikova voda ne vsebuje kalorij.

Vodikov plin je zelo varen tudi pri koncentracijah, ki so precej višje od tistih, uporabljenih v terapijah. Varnost vodika so dokazali že konec 19. stoletja, ko so ga uporabljali za odkrivanje strelnih ran v črevesju, brez strupenih učinkov ali draženja tudi najbolj občutljivih tkiv. Vodikov plin se od leta 1943 uporablja tudi pri globokomorskem potapljanju za preprečevanje dekompresijske bolezni. Vodik je naraven za telo, naša črevesna mikroflora ga proizvaja po obroku, bogatem z vlakninami, kar je še ena korist uživanja sadja in zelenjave. Skratka, vodikov plin je našemu telesu naraven in varen in ni kot tuja ali nenavadna snov, ki bi jo lahko sintetizirali le v kemijskem laboratoriju.

Da. Odstranjuje proste radikale s kože. Vodikovo vodo lahko nanesemo s krpo ali neposredno na kožo in pustimo delovati nekaj minut.

Zdrava pH vrednost krvi se giblje med 7,35 in 7,45, pri čemer je raven pH krvi strogo uravnavana. V fiziologiji se osebi z pH krvi 7,1 pripisuje acidoza, čeprav je vrednost 7,1 dejansko alkalna glede na pH lestvico. Izjemno redko imajo ljudje pH krvi blizu 7. Če pH krvi pade pod 7, telo ne bo dolgo preživelo. Skoraj vsak bolan človek ima pravzaprav alkalno pH vrednost krvi, čeprav lahko nekateri trpijo zaradi acidoze. Nekatere bolezni lahko prav tako povzročijo alkalozo, kar pomeni povišan pH krvi. Spremembe v pH krvi so posledica bolezni in ne vzrok zanje. Nizko pH vrednost krvi, ki lahko povzroči resne poškodbe telesa, je potrebno čim prej odpraviti.

Telo za vzdrževanje normalne pH ravni krvi uporablja tri glavne sisteme:

• Puferne sestavine (npr. beljakovine, fosfati itd.)
• Dihalni sistem (odstranjevanje CO₂)
• Ledvični sistem (izločanje ali ponovna absorpcija bikarbonata HCO₃^–)

Ko telo dobi ali proizvede kislino, se le-ta hitro nevtralizira z "pufernimi" sestavinami v krvi. Glavni pufer je bikarbonatni sistem. CO₂ se raztopi v krvi in tvori karbonsko kislino, ki tvori bikarbonat in vodikove ione. Če je pH krvi prenizek, izdihnemo več CO₂, kar zmanjša količino vodikovih ionov in poveča pH. Če vdihujemo preveč CO₂, se poveča količina vodikovih ionov in zmanjša pH. Potreba po dihanju je posledica potrebe po odstranjevanju CO₂, da se prepreči znižanje pH krvi. V splošnem je v enem vdihu zraka dovolj kisika, da telo zdrži približno minuto, vendar vdihnemo približno 12-krat na minuto, da izločimo CO₂. Zdravi ljudje porabijo le približno 5% kisika posameznega vdiha, ljudje z boleznimi pljuč pa pogosto potrebujejo dodaten kisik. Nezmožnost vdihavanja in izdihavanja lahko prav tako vodi do sprememb v pH krvi zaradi nezmožnosti odstranjevanja CO₂, kar lahko povzroči respiratorno acidozo.

Vodikova voda ali z vodikom obogatena voda je voda (H₂O), ki vsebuje raztopljen vodikov plin (H₂), podobno kot gazirane pijače vsebujejo raztopljen CO₂ ali kisikova voda raztopljen O₂. Vodikovo vodo lahko pripravimo z generatorjem vodikove vode, z raztapljanjem vodikovih tablet in podobno.

Najzgodnejše poročilo o zdravilnih lastnostih vodikovega plina sega v leto 1798, ko so ga uporabljali za zdravljenje vnetij. Znanstveniki pa so postali bolj pozorni nanj šele leta 2007, ko je dr. Ohta v sodelovanju s skupino znanstvenikov objavil članek o koristih vodikovega plina v Nature Medicine.

Pomembno je, da za generiranje vodikove vode uporabite aparat z membrano, ki ločuje kisik od vodika in v vodo, ki jo pijemo, spusti le vodik. Brez membrane bi pili tudi aktiven kisik, ki je oksidant. Na ta način bi morali uporabljati vodo z veliko mineralov, da bi dosegli učinek. Pomembno je vedeti, da membrana omogoča visok antioksidativni naboj tudi pri vodi z nizko mineralizacijo.

Čeprav je vodik v vodi slabo topen (1,6 mg/l), je pomembno upoštevati, da je molekularni vodik izjemno lahek. Zato je potrebno primerjati število molekul, ne gramov. Za primer vzemimo vitamin C (176,2 g/mol), ki tehta 88-krat več kot vodikov plin (2 g/mol). Vodikova voda s koncentracijo 1,6 mg/l ima tako več terapevtskih molekul kot 100 mg vitamina C. Terapevtsko učinkovitost takšne koncentracije vodika so dokazale tudi raziskave.

Vodikov plin se iz vode prične sproščati takoj, vendar ne izgine takoj. Koliko časa bo v vodi ostal, je odvisno od površine in mešanja. Preden se koncentracija zmanjša pod terapevtsko raven, lahko mine nekaj ur ali več. To je podobno kot pri gaziranih pijačah, ki vsebujejo ogljikov dioksid (CO₂). Kljub temu je vodikovo vodo priporočljivo spiti čimprej, da maksimiramo njene terapevtske lastnosti.

Vodikova voda naj bo za transport in shranjevanje brez zraka hermetično zaprta v steklenici.

Da, vendar jo je potrebno shraniti v hermetično zaprti steklenici, da med hlajenjem ne izgubi vodika.

Vodikova voda svoje antioksidativne lastnosti ohranja šest do osem ur, v primeru hermetično zaprte steklenice brez zraka, pa nima omejitve.

Brez izgube lahko stresate popolnoma zaprto steklenico brez zraka. Steklenica, ki ni povsem polna, pa bo ob močnem stresanju izgubila vodik.

Vodna molekula (H₂O) vsebuje dva vodikova atoma, vezana na kisikov atom, kar se razlikuje od vodikovega plina (H₂), kjer sta dva vodikova atoma vezana drug na drugega. V vodikovi vodi je terapevtsko pomemben molekularni vodik, ki je na voljo kot raztopljen vodik v diatomski obliki. Kot tak je v nevezani obliki in ima dokazano terapevtske koristi.

Če bi bila voda bogata s pozitivnimi vodikovimi ioni (H+), bi bila kisla. V primeru vodikove vode pa govorimo o nevtralnem vodikovem plinu (H₂), kjer sta dva vodikova atoma vezana skupaj. Gre torej za vodo z raztopljenim molekularnim vodikom (H₂), ki je nevtralen plin in ne vpliva na kislost vode.

Voda (H₂O) in vodikov peroksid (H₂O₂) imata različni kemijski formuli, pri čemer ima slednji dodaten kisik. Dodajanje vodika vodi ne tvori vodikovega peroksida, saj se vodikov plin le raztopi v vodi, ne da bi reagiral z vodnimi molekulami. Tako sta vodikova voda in vodikov peroksid povsem različni snovi, vodikovega peroksida pa ni mogoče uporabiti za proizvodnjo vodikovega plina ali vode, bogate z vodikom.

Ne. Alkalna voda vsebuje velike količine raztopljenih mineralov, običajno pa nima električnega naboja ali aktivnega vodika. Le "ionizirana alkalna" voda ima antioksidativni električni naboj in nekaj raztopljenega vodika, čeprav večino električnega naboja prispevajo ionizirani minerali. Le-ti nimajo koristnega antioksidativnega naboja. Zaradi presežka mineralov v tej vrsti vode in zaradi njene visoke pH vrednosti, ki izhaja iz ioniziranih mineralov, njeno dolgoročno pitje ni priporočljivo.

Alkalna voda ima nizko alkalnost in ne more nevtralizirati veliko kisline. Številni opazijo, da lahko že majhna količina sode precej zniža pH vrednost alkalne vode. Za boljše razumevanje: ena čajna žlička sode bikarbone (natrijevega bikarbonata) lahko nevtralizira enako količino kisline kot 10.000 litrov alkalne vode s pH 10. To je glavni razlog, zakaj so bili zdravstveni strokovnjaki skeptični glede "alkalne ionizirane vode". Šele okoli leta 2007 je postalo znano, da so koristi te vode pripisane raztopljenemu vodikovemu plinu.

pH vodikove vode znaša med 7 in 7,5, kar je zelo podobno pH vrednosti krvi. Vodik v vodi poviša pH za polovico točke. Za pravilno delovanje telesa je pomembno uživanje vode z nevtralnim pH. Čeprav vodikova voda ni alkalna, ima močno alkalizirajoč učinek, saj pomaga nevtralizirati kislost v našem telesu. Glavni vzrok zakisanosti telesa je sicer oksidacija oz. oksidativni stres.

Okus je nekoliko drugačen.... bolj razpršen in lažji.

Ne, za generiranje vodikove vode moramo uporabiti pitno vodo.

ORP pomeni oksidacijsko-redukcijski potencial in se meri v milivoltih, ki so lahko pozitivni ali negativni. "Oksidirano" pomeni, da ima pozitiven električni naboj in krade elektrone. "Reducirano ali antioksidantno" pomeni, da ima negativen električni naboj in podarja elektrone.

Da. Formula vode se ob hidrogenaciji ne spremeni, čeprav se spremeni način združevanja molekul. Navadna voda ima gruče od 12 do 14 molekul H₂O. Vodikovo bogata voda ima manjše gruče, običajno vsebuje šest molekul, kar daje heksagonalno vodo. Vsaka gruča šestih molekul H₂O ujame molekulo vodika, preko ionske povezave, ki ga prenese v naše celice. Vsa vodikovo bogata voda je heksagonalna zaradi električnega naboja, ki povzroča nastanek teh gruč. Vendar pa ni vsa heksagonalna voda antioksidativno nabita, saj je mogoče heksagonalno vodo pridobiti tudi z aktiviranjem vode z drugimi sredstvi.

Ne, ker vodik med vretjem izhlapi, vodikova voda pa se spremeni nazaj v navadno vodo. Vsekakor pa vodikova voda, ki jo segrevamo do vretja, vodik in električni naboj ohrani. Zato vseeno lahko pripravite čaj z vodikovo vodo.

Da, je zelo eksploziven. Vnetljiv je v zraku, a le nad koncentracijo 4,6% glede na prostornino. Vodik je molekula z največjo energijsko gostoto glede na maso. Ne glede na to pa vodikov plin, raztopljen v vodi, ni niti eksploziven niti vnetljiv, podobno kot tudi mešanica smodnika in vode ni. Vodikova voda je torej varna za uporabo. Voda (H₂O), vsebuje vodik, ki je vnetljiv, in kisik, ki ga ogenj potrebuje za gorenje. Voda (vodik in kisik vezana skupaj) ni vnetljiva in se uporablja tudi za gašenje.